Tožnik zahteva izdajo dopolnilne odločbe, s katero naj bi se uredilo vprašanje dejanskega izvrševanja posesti za predmetno parcelo med zavezancem za vrnitev solastniškega deleža parcele v last in posest (SKZG) ter tožnikom (skrbnikom za posebni primer). Vendar pa izdaje takšne odločbe s strani upravnega organa niti ZDen, niti katerikoli drugi zakon ne predpisuje in torej pravna podlaga za izdajo takšne odločbe, kot je zahteva tožnik, ni podana.
ZDDV-1 člen 41, 146. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.
carina - dodatna določitev uvoznih dajatev - uvrstitev blaga v kombinirano carinsko nomenklaturo - davčna stopnja
Carinski urad je odločil, da se blago z opisom: „demonetizirani bankovci Papue Nove Gvineje (K2, K10, K20, K50 in K100), nevnovčljivi, z numizmatočnim (zbirateljskim) pomenom, sproščeni v prost promet, prijavljeno v tarifno oznako 9705 00 00 KN in TARIC kode 90, z davčno stopnjo davka na dodano vrednost 9,5%“ razvrsti v tarifno oznako 4907 00 30 KN in TARIC kodo 00 s predpisano 22% davčno stopnjo DDV.
DDV - odmera DDV - odbitek DDV - popravek obračuna DDV - pravica do popravka odbitka izstopnega DDV - dobra vera - kupoprodajna pogodba za nepremičnine
Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Razlogi, zaradi katerih tožnik navedene pravice nima, izhajajo iz namena omenjene zakonske določbe v povezavi s sodbami SEU, ki se nanašajo na načelo nevtralnosti in z njim povezano nevarnostjo izgube davčnih prihodkov. V konkretni zadevi bi v primeru, če bi tožniku bila odobrena pravica do popravka odbitka izstopnega DDV prišlo do izgube davčnih prihodkov in ne bi bilo zagotovljeno načelo nevtralnosti. To izhaja iz okoliščin obravnavane zadeve, saj ni sporno, da prejemnik spornih računov ni zmanjšal odbitka vstopnega DDV, ki ga je uveljavljal od navedenih računov.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - sprejem ponudbe - rok za vložitev vloge za odobritev posla
Res je, da je kot obvezna priloga vloge po prvem odstavku 22. člena ZKZ določena pogodba o pravnem poslu, vendar pa to ne odvezuje sprejemnika ponudbe, da vloge ne poda v zakonsko določenem roku.
Uredba o plačilu za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 26. Uredba komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/3.
Neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu
Tožnica že ves čas postopka ugovarja zaključku organov obeh stopenj, da znaša z zapisnikom o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013 ugotovljena čezmerna prijava za EK – njive – poljščine 0,35 ha. Tožnica je namreč že v pritožbi izrecno navedla, da se strinja z ugotovitvami kontrolnega pregleda, vendar pa je izpostavila, da zavrnitev zahtevka KOP iz 2. točke izreka prvostopenjske odločbe ni skladna z ugotovitvami tega pregleda. Takšnega tožničinega ugovora pa organ druge stopnje ni preizkusil in nanj ni odgovoril.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stroški za postavitev začasnega zastopnika - izvršilni postopek
Ne more biti verjetnih izgledov za uspeh z ugovorom tretjega, če stroški za postavitev začasnega zastopnika v odrejenem roku ne morejo biti več plačani oziroma če v tem času ne more biti več odločeno o oprostitvi (ob tem ko pa tudi ni bila vložena prošnja za podaljšanje roka), saj je sodišče za tak primer ob smiselni uporabi petega odstavka 82. člena ZPP zagrozilo z zavrženjem ugovora.
V obravnavanem primeru so izkazane objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da se je tožnik pri sklicevanju na pravico do odbitka DDV skliceval z goljufijo ali zlorabo. V takem primeru pa je treba z retroaktivnim učinkom zahtevati vračilo dolgovanih zneskov oz. je dolžnost nacionalnega sodišča zavrniti ugodnost pravice do odbitka DDV, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da se na to pravico sklicuje goljufivo ali z zlorabo. Objektivne okoliščine so v obravnavanem primeru razvidne iz dejanskih ugotovitev glede sklepanja poslov s spornima družbama, in sicer glede same izvedbe poslov, ki jih je ugotovil davčni organ, in ki kažejo na nepravilnosti oz. goljufijo pri izdajateljih računov. Tožniku se v obravnavani zadevi utemeljeno očita popolnoma drugačen način poslovanja od običajnega poslovanja, ter posledično, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, ki predstavljajo utajo davkov.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - izrek opomina - kršitev pravil revidiranja - metoda zemljiškega ostanka
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil ocenjevanja, tožniku kot pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti nepremičnin izrekla ukrep opomin. Ugotavlja, da je tožnik v postopku ocenjevanja vrednosti pri pripravi Poročila o ocenjevanju zemljišč kršil 88. člen Zakona o revidiranju, ki med drugim določa, da mora ocenjevanje vrednosti potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, vključujejo druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Slovenski inštitut za revizijo ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravni naslednik - dedovanje - sočasna smrt - dedovanje po sočasno umrlih
ZD dejanske situacije, kot je bila v primeru zakoncev B. ne ureja, velja pa ta domneva tudi v slovenskem pravu, na podlagi pravnega pravila paragrafa 25 ODZ (v dvomu, katera izmed dveh ali več umrlih oseb je preminila najprej, mora tisti, ki trdi, da je eden ali drugi prej umrl, svojo trditev dokazati; ako tega ne more, se domneva, da so vsi umrli ob istem času in ni moč govoriti o prenosu pravic enega na drugega). Posledica citirane domneve pa je, da je dedovanje enega po drugem med sočasno umrlimi izključeno, kar pri pravilni uporabi določbe 15. člena ZDen pomeni, da tožnik in A.A. nista izkazala verjetnega pravnega nasledstva po B.B. ter je organ zahtevo za denacionalizacijo (ker je že izvajal določene dokaze) pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - načelo pravičnosti
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP 29. 4. 2015, to je dva delovna dneva pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki je bil izdan 25. 4. 2015. Kot pravilno navaja tožnik v tožbi, bi lahko tožena stranka izdala odločbo o BPP tudi kasneje, kot se to v praksi velikokrat dogaja. Po presoji sodišča tožniku neutemeljeno ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost, da se izjasni, da navaja dejstva in predlaga dokaze.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - javna cesta - javna pot
V primeru javne ceste iz 19. člena ZJC-B gre tako za ceste kot za poti, ki so bile kategorizirane kot javne, z nadaljnjo skupno lastnostjo, da potekata obe po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena ZJC (občina oziroma država) oziroma sedaj Zakon o cestah.
ZDDV-1 člen 45, 67, 67/5. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78.
DDV - odmera DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - izbira obdavčitev transakcij
Določba drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 je jasna in nedvoumna glede načina izvršitve pravice do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami. Iz te določbe nedvoumno izhaja, da morata v primeru, da se davčni zavezanec (prodajalec) dogovori s kupcem nepremičnine (davčnim zavezancem), da bo od transakcij, ki bi morale biti oproščene in so tam navedene, obračunal DDV po predpisani stopnji, oba pred opravljeno dobavo davčnemu organu, predložiti vsak svojo izjavo, torej tako prodajalec kot tudi kupec. Iz ugotovitev DIN torej izhaja, da v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 za uveljavitev pravice do izbire obdavčitve transakcije v zvezi z nepremičninami po drugem odstavku 45. člena ZDDV-1. Predmetni račun se nanaša na dobavo, ki je oproščena plačila DDV, takšnega zneska pa prejemnik računa ne more odbiti kot vstopni DDV (peti odstavek 67. člena ZDDV-1), saj znesek davka, ki je na računu izkazan neutemeljeno, prejemnik računa ne sme odbiti kot vstopni DDV.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - objava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru - začasna odredba
Tožnik kot dejanje, s katerim je poseženo v njegove ustavne pravice, navaja objavo Zaključnih ugotovitev toženke, do katere naj bi prišlo zaradi kršitve njegovih ustavnih procesnih pravic. Po presoji sodišča to dejanje samo po sebi ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, saj je objava ugotovitev zakonska posledica njihove izdaje. Tožnik zahteva tudi odpravo dela ugotovitev, ki se nanašajo nanj, ki vsebujejo mnenje o koruptivnem ravnanju tožnika pri opravljanju javne funkcije. Zato pomenijo akt, s katerim je lahko poseženo v tožnikove ustavne pravice. Po določbah ZIntPK, pa tožniku ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre torej za zadevo, ki je v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 lahko predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.
Tožnik zatrjuje tudi škodo, do katere prihaja zaradi trajajočega posega v njegovo čast in dobro ime, to je v ustavno pravico do dostojanstva oziroma zaradi izrazito negativnega odziva javnosti na Zaključne ugotovitve. Ta škoda pa še traja, saj se njegovo ime vsakodnevno, z negativno konotacijo, pojavlja v medijih. Tožnik je obstoj in intenzivnost posega ustrezno izkazal s številnimi kopijami objav v medijih in na spletnih portalih, ki jih je k tožbi priložil. Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe z zadostno stopnjo verjetnosti navedel prepričljive okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode in je ta dejstva in okoliščine tudi podkrepil s konkretnimi dokazi.
ZSZ (1984) člen 58, 58/2. ZDavP-2 člen 404. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218/1-2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Prvostopenjski organ ni mogel ravnati v nasprotju s prostorskim aktom, po katerem se sporni parceli štejeta za stavbno zemljišče, saj je dolžan ravnati v skladu s predpisi samoupravnih lokalnih skupnosti.
Tudi če držijo tožnikove navedbe o tem, da gradnja na navedenih zemljiščih ni mogoča, prvostopenjski organ tega ni mogel upoštevati, dokler so v veljavi predpisi, ki tožnikovo zemljišče uvrščajo med stavbna zemljišča.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik je bil 23. 8. 1991 na lastno željo oziroma željo staršev odjavljen iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji in odšel v tujino po lastni odločitvi družine, ker je ta sledila takratnemu tujemu delodajalcu. Tožnik tudi ni izkazal, da se ni mogel vrniti v Republiko Slovenijo zaradi vojnih razmer v drugih državah ali zdravstvenih razlogov. Ker ni izkazal upravičene odsotnosti iz Republike Slovenije za prvih 5 let po odhodu iz te države, je prvostopenjski organ pravilno štel, da gre za prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji in zato mu tudi ni bilo treba ugotavljati, ali ravnanje tožnika v naslednjih letih kaže na to, da se je v času odsotnosti poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
Zbornični prispevek sam po sebi res ni davek. Ker je Kmetijsko gozdarska zbornica pravna oseba javnega prava (prvi odstavek 2. člena ZKGZ), katere cilji ustanovitve in delovanja so varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva; svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva, je treba prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.
ZON člen 66, 66/3, 66/3-12, 104, 104/1. Uredba o Krajinskem parku Strunjan člen 3, 3/1, 3/1-1, 7, 9, 9-4.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - naravni rezervat
Poseg, ki ga želi izvesti tožeča stranka je v nasprotju z varstvenim režimom, ki velja za območje naravnega rezervata Strunjan in je to zadostni razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za poseg v prostor na podlagi 104. člena ZON.
V konkretnem primeru gre za poseg v naravo, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora. Gre pa za poseg v naravo, ki lahko ogrozi biotsko raznolikost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, zato je treba na podlagi prvega odstavka 104. člena ZON pred izvršitvijo posega pridobiti dovoljenje za poseg na podlagi predpisov o urejanju prostora in drugih predpisih, to je Uredbe o Krajinskem parku Strunjan ter Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
Tožeča stranka do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film B. skladno s pogodbenimi določili štel za dokončnega in s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - pogoji za izbris - ustavitev postopka - stranka v postopku
Tožnica v postopku, ki ga je prvostopenjski organ vodil na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ni imela lastnosti stranke, niti se postopek ni začel na njeno zahtevo, zato je bila njena pritožba pravilno zavržena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Listine spisa P 209/2015 izkazujejo, da so izpolnjeni vsi elementi za ugotavljanje tožnikove škodne odgovornosti po določbah OZ. Tožena stranka je izčrpno utemeljila ugotovitev, da obstaja verjetnost, da je tožba utemeljena. V skladu s 131. členom OZ mora namreč oškodovanec za uspešno uveljavljanje povračila škode dokazati tako protipravna ravnanja, kot tudi škodo in vzročno zvezo med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma v primeru objektivne odgovornosti le škodo in da je škoda nastala iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari. Sodišče zato kot neutemeljenega (za potrebe odločanja o dodelitvi BPP) zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na odsotnost ugotavljanja oškodovančevega soprispevka. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na ugotovitev tožene stranke, da bo o višini odškodnine odločalo sodišče, saj je vprašanje višine odškodnine materialnopravno vprašanje, o katerem odloča pravdno sodišče.