brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravočasno vložena prošnja - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški
Tožnik je izkazal, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil v fazi teka roka za vložitev revizije in da je bil predlog za dopustitev revizije po odvetniku tudi pravočasno vložen dne 1. 4. 2015. Tožnik je vložil prošnjo 31. 3. 2015 priporočeno na pošti in to je dan, ko je bila prošnja vložena, stroški pa so nastali z dnem vložitve revizije, to je po dnevu vložitve prošnje dne 1. 4. 2015. To sicer pomeni, da je tožnik prevzel tveganje za primer, če bi bila njegova prošnja v postopku zavrnjena, vendar pa njegova prošnja iz razloga, ki ga navaja tožena stranka, ni bila »očitno nerazumna« v smislu 2. odstavka 24. člena ZBPP. Odločitev oziroma utemeljitev izpodbijanega akta tožene stranke torej nima pravne podlage.
ZInfP člen 10. ZDIJZ člen 6, 27,27/4. ZUP člen 238, 247.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - javna objava odločbe - pravni interes - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Toženka ni pravilno uporabila določb zakona, ko je izpodbijano odločbo, s katero je ugodila prosilčevi pritožbi in delno odpravila odločbo prve stopnje, oprla na golo dejstvo, da je tožnica zahtevano odločbo o izrednih ukrepih dne 14. 3. 2014 objavila na svetovnem spletu, torej na dejstvo, ki je nastalo šele po izdaji prvostopenjske odločbe. Takšnega odločanja tudi s sklicevanjem na določbe 2. ter (petega odstavka) 6. člena ZDIJZ in 14. člena ZUP ne more utemeljiti.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - obrtno dovoljenje - delo na črno - prepoved opravljanja obrtne dejavnosti
Tožeča stranka obrtnega dovoljenja ni imela, zato ni imela vseh z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Navedeno pomeni, da je v skladu s prvo alineo 3. člena ZPDZC-1 delo opravljala na črno. V tem primeru pa pristojni organ izreče ukrep po prvem odstavku 19. člena ZPDZC-1.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-7, 6/1-9, 6/1-11. ZGD-1 člen 39, 40.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo le iz razloga, ker meni, da je, če je gospodarska družba zahtevano informacijo skladno z določbami ZGD-1 opredelila kot poslovno skrivnost, to treba upoštevati pri odločitvi. S tem ko je toženka odločbo oprla na stališče, da zgolj zato, ker družba sklepa o določitvi zahtevane informacije za poslovno skrivnost organu ni posredovala že takoj s samo informacijo, ni podlage za varovanje te informacije kot poslovne skrivnosti v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1, toženka ni pravilno uporabila določb materialnega prava.
ZBPP nima določbe, po kateri mora biti prošnja za brezplačno pravno pomoč »utemeljena«, sicer jo pristojni organ zavrne, niti nima določbe, po kateri bi moralo biti že v času odločanja o prošnji »gotovo«, da bodo stroški postopka sploh nastali in katera stranka jih bo dolžna plačati. Kajti, če morebiti stroški v postopku po izdani pozitivni odločbi organa za brezplačno pravno pomoč ne nastanejo oziroma ne bremenijo prosilca, se na podlagi ZBPP temu prosilcu tudi ne izplačajo. V predmetni zadevi pa tudi niso izkazane okoliščine, da bi tožnik povsem brez kakršne koli povezave s sodnim postopkom za nek hipotetični primer uveljavljal brezplačno pravno pomoč, ampak v tožbi prepričljivo navaja, da je bila potreba po sodnem izvedencu izražena s strani sodišča v nepravdnem postopku.
ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1. ZDDV-1 člen 138. ZUP člen 237.
informacije javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Postopek denacionalizacije je bil obnovljen, ker upravni organ pri odločitvi ni upošteval FIP, ki pomeni oviro za denacionalizacijo na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Navedeno pomeni, da predlog za obnovo postopka zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka.
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma člen 25, 96. URS člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - zavrnitev vstopa v schengenski informacijski sistem - neposredna uporabo mednarodnega prava
Država pogodbenica lahko tujcu, za katerega je druga država pogodbenica v SIS razpisala ukrep zavrnitve vstopa, po posvetovanju s to državo pogodbenico na podlagi 1. odstavka 25. člena Schengenske konvencije zavrne izdajo dovoljenja bodisi za stalno bodisi za začasno prebivanje, kot tudi za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ne da bi posebej še dodatno ugotavljala, ali je tujec po njenih nacionalnih predpisih upravičen do izdaje dovoljenja za prebivanje, oziroma, ne da bi posebej ugotavljala, ali pri njem morebiti obstajajo razlogi za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, določeni z nacionalnim pravom, v konkretnem primeru po ZTuj-2.
sprememba zastopnika društva - vpis spremembe zastopnika društva v register - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala v predhodni sodbi izraženih stališč sodišča, ki zadevajo postopek, prav tako pa tudi v nasprotju z določilom 4. odstavka 64. člena ZUS-1 ni upoštevala mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava. Sodišče še pripominja, da tudi v tem upravnem sporu ni našlo nobenih razlogov za spremembo svojega stališča, podanega v prejšnji sodbi. Zgolj zatrjevanje (člana društva), da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, ne zadostuje za izkazovanje pravnega interesa.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - izrek opomina - kršitev pravil revidiranja - metoda zemljiškega ostanka
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil ocenjevanja, tožniku kot pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti nepremičnin izrekla ukrep opomin. Ugotavlja, da je tožnik v postopku ocenjevanja vrednosti pri pripravi Poročila o ocenjevanju zemljišč kršil 88. člen Zakona o revidiranju, ki med drugim določa, da mora ocenjevanje vrednosti potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, vključujejo druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Slovenski inštitut za revizijo ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - javna cesta - javna pot
V primeru javne ceste iz 19. člena ZJC-B gre tako za ceste kot za poti, ki so bile kategorizirane kot javne, z nadaljnjo skupno lastnostjo, da potekata obe po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena ZJC (občina oziroma država) oziroma sedaj Zakon o cestah.
ZEKom-1 člen 6. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5.
zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev - odmera letnega plačila - odmera na podlagi obvestila - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker je tožnik svojo obveznost izpolnil (torej toženki poslal obvestilo o svojih prihodkih), ne gre očitati toženki, da ker so bili (na novo ugotovljeni) prihodki na spletnih straneh A. oziroma AJPES-a že objavljeni v času izdaje odločbe, da bi toženka zanje morala vedeti, saj je podatke, potrebne za izdajo ustrezne odločbe, imela. Iz tega pa sledi, da je v tem postopku ugotovljena višina prihodkov novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel tudi (sam zase) pripeljati do drugačne odločbe, če bi toženka zanj vedela in ga uporabila, saj je razlika med prijavljenimi prihodki in na spletnih straneh navedenimi prihodki bistvena. Toženka pa zato tudi ni uvedla postopka obnove prepozno, saj je po preveritvi poslovanja tožnika na navedenih spletnih straneh v novembru 2014 (z začetkom 4. 11. 2014) izpodbijani sklep izdala v roku enega meseca, kot to določata 1. in 4. točka prvega odstavka 263. člena ZUP.
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa ne izhaja dejanska površina prodajanih parcel (in ne površina tožniku že lastnih parcel), ne njihova izračunana primerljiva površina, zato ima tožnik prav, da trditve prvostopnega organa, da bi z nakupom parcel ne mogla nastati nova zaščitena kmetija, ker dejanska površina ne presega 5 ha, primerljive kmetijske površine pa je še bistveno manj, ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima tožnik status kmeta ter da je v postopku uveljavljal, da je kmet mejaš, bi bil prvostopenjski organ dolžan preizkusiti njegovo upravičenje tudi na podlagi 2. alinee prvega odstavka 18. člena ZKZ, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačni uporabi materialnega prava.
V primeru, ko več kupcev prestane preizkus pogojev iz 18. člena ZKZ, se za določitev prednostnega upravičenca do nakupa uporabi določbo 23. člena ZKZ.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - stroški za opremo kuhinje - sprememba obveznosti - odločitev o spremembi obveznosti
Glede na določbo 54. člena ZKme-1 mora biti s strani stranke predlagana sprememba obveznosti o pravici do sredstev odobrena. Brez predhodne odobritve organa se namreč namen in kvaliteta naložbe, ki je bila upoštevana v odločbi o pravici do sredstev, do vložitve zahtevka za izplačilo ne sme spreminjati. Stranka namreč ni omejena le z višino sredstev, ki so ji odobrena z odločbo o pravici do sredstev, temveč tudi z vsako postavko, ki jo je organ upošteval v odločbi o pravici do sredstev.
DDV - odmera DDV - odbitek DDV - popravek obračuna DDV - pravica do popravka odbitka izstopnega DDV - dobra vera - kupoprodajna pogodba za nepremičnine
Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Razlogi, zaradi katerih tožnik navedene pravice nima, izhajajo iz namena omenjene zakonske določbe v povezavi s sodbami SEU, ki se nanašajo na načelo nevtralnosti in z njim povezano nevarnostjo izgube davčnih prihodkov. V konkretni zadevi bi v primeru, če bi tožniku bila odobrena pravica do popravka odbitka izstopnega DDV prišlo do izgube davčnih prihodkov in ne bi bilo zagotovljeno načelo nevtralnosti. To izhaja iz okoliščin obravnavane zadeve, saj ni sporno, da prejemnik spornih računov ni zmanjšal odbitka vstopnega DDV, ki ga je uveljavljal od navedenih računov.
ZDavP-2 člen 97. ZDDV-1 člen 39, 39/4, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 264.
DDV - vračilo presežka DDV - postopek prisilne poravnave oz. stečajnega postopka
Iz šestega odstavka 97. člena ZDavP-2 (vračilo davka), izhaja, da se, ne glede na prvi do peti odstavek tega člena, zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila pri davčnem organu, z upoštevanjem omejitev iz petega odstavka 93. člena ZDavP-2, če ni z zakonom drugače določeno. Določbe 73. člena ZDDV-1 pa se nanašajo na vračilo DDV na podlagi obračuna DDV-O. Iz četrtega odstavka tega člena ZDDV-1 izhaja, da če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se presežek vrne po poplačilu davčnega dolga.
Te zakonske določbe omejujejo pravico, ki izhaja iz četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1, po katerem lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. Izpodbijana odločitev tudi ni v nasprotju z 264. členom ZFPPIPP, ki določa, da ni dovoljeno pobotati terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - vpis zaznambe zaščitene kmetije
Prvostopenjski organ je glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZDKG pravilno upošteval vse nepremičnine, ki so sedaj v lasti pokojnice, in ugotovil, da le-te obsegajo več kot 5 ha primerljive kmetijske površine. Pri tem je smel upoštevati tudi tiste nepremičnine, ki ob izdaji odločbe o zaščiteni kmetiji z dne 7. 2. 2001 niso bile v lasti pok. A.A., ker so v njeni lasti sedaj, ko se pogoji ponovno preverjajo. Pri določitvi obsega kmetije pa se je prvostopenjski organ oprl na podatke iz zemljiškega katastra o dejansko rabi in razredih bonitet vseh nepremičnin, ki spadajo v obseg kmetije in ob upoštevanju teh podatkov pravilno prišel do izračuna in tako do rezultata o izpolnjevanju pogojev po 2. členu ZDKG.
V obravnavanem primeru gre za vprašanje, ali tožniku utemeljeno ni priznan popravek izstopnega DDV na podlagi dobropisa, ki ga je tožnik izdal v smislu drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po navedeni določbi lahko davčni zavezanec pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi za davčno osnovo ustrezno zmanjša, popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Tožnik ne more popraviti izstopnega DDV z izdanim dobropisom kupcu (družbi A. d.d.), saj ni v celoti odpravljeno tveganje vsake izgube davčnih prihodkov, predvsem zaradi pritožbe prejemnika računa na odločitev davčnega organa v zvezi z odbitkom vstopnega DDV. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da prejemnik računa dejansko ni zmanjšal dobitka vstopnega DDV, čeprav je to navedel v obvestilu tožniku.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni rezident - uradno prijavljeno stalno prebivališče
V skladu s 6. členom zakonov o dohodnini, ki sta veljala v obravnavanem obdobju, je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od pogojev, ki so v tem členu taksativno navedeni. Med njimi je na prvem mestu pogoj, da ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Tožbeno stališče, da je po tej določbi relevantno dejansko prebivanje, je v direktnem nasprotju z zakonskim besedilom, iz katerega izhaja, da gre za formalni in ne za dejanski pogoj. Dejstvo, da tožnik ob odhodu v tujino ni imel zakonske dolžnosti odjave prebivališča, na odločitev ne more imeti vpliva, saj ga je na tem področju nesporno zavezoval kasneje sprejeti Zakon o prijavi prebivališča. Da ga Republika Slovenija šteje za svojega davčnega rezidenta, pa je bil tožnik seznanjen tudi z odločbami o odmeri dohodnine oziroma informativnimi izračuni, ki so bili podlaga za vračilo akontacije dohodnine od dohodka iz premoženja.
Tožnik zahteva izdajo dopolnilne odločbe, s katero naj bi se uredilo vprašanje dejanskega izvrševanja posesti za predmetno parcelo med zavezancem za vrnitev solastniškega deleža parcele v last in posest (SKZG) ter tožnikom (skrbnikom za posebni primer). Vendar pa izdaje takšne odločbe s strani upravnega organa niti ZDen, niti katerikoli drugi zakon ne predpisuje in torej pravna podlaga za izdajo takšne odločbe, kot je zahteva tožnik, ni podana.