Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 119, 199/2.
javni razpis - nepovratna sredstva - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - sredstva za iste upravičene stroške
Tožnik je s predmetno vlogo uveljavljal iste upravičene stroške kot z vlogo z dne 20. 1. 2014, vloženo po javnem razpisu, ki se je zaprl 23. 10. 2014. Zato so izpolnjeni pogoji za uporabo 119. člena Uredbe PRP, ki določa, da se sredstva ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - neverodostojne informacije o storitvi - računalniški odčitek krvne slike
Tožeča stranka s tem, ko s celotno predstavitvijo svoje storitve (diagnoze stanja celotnega telesa), ki jo izvaja z AMP aparatom ustvarja vtis, da opravlja zdravstvene storitve, čeprav tovrstnih storitev dejansko ne opravlja in s tako predstavitvijo svoje storitve podaja napačne informacije glede narave in značilnosti storitev. Tožnica sporno storitev prikazuje kot zdravstveno, kar navede tudi v prospektih in predstavitvi delovanja aparata, zato obstaja velika možnost, da potrošnik sprejme odločitev za takšno storitev, ki pa je verjetno ne bi sprejel, če bi vedel da ne gre za verodostojne zdravstvene meritve na podlagi katerih ni mogoče opraviti zdravniške diagnostike. Glede na navedeno tožnica potrošniku ne posreduje verodostojnih informacij o sporni storitvi in zavaja potrošnike. Takšna poslovna praksa pa ima znake dejanja iz 1. alineje 5. člena ZVPNPP, po kateri se za zavajujočo poslovno prakso šteje poslovna praksa, ki vsebuje napačne informacije glede obstoja ali narave izdelka oziroma storitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživninska obveznost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka ni ugotovila dejansko višino izplačanih preživninskih obveznosti tožnika, ki jih je tožnik navedel v obrazcu prošnje. V primeru nepopolne vloge je po ZUP potrebno vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev. V obravnavanem primeru tega toženka ni storila, čeprav tožnik v prošnji za BPP navaja znesek plačane preživnine, kar je razlog za zmanjšanje lastnega dohodka tožnika po 14. členu ZSVarPre v povezavi z 14. členom ZBPP. Tega dejstva toženka ni raziskala na način, da bi se njena odločitev lahko preizkusila. Od tožnika bi morala zahtevati, da svoje navedbe o plačanih preživninah tudi dokaže, saj gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev glede višine dohodka tožnika.
V odmernih odločbah sta bila k plačilu davčnega dolga zavezana kot solidarna dolžnika po 150. členu Carinskega zakonika tožnik in družba A. d.o.o. Tožnik zoper odločbe ni vložil pritožb, zato so zoper njega postale odločbe izvršljive in pravnomočne. Dolžnik A. d.o.o. je zoper vse odločbe vložil pritožbe. Drugostopenjski organ je pritožbam ugodil in v delu, ki se nanaša na družbo A. d.o.o. odločbe odpravil. Prvostopenjski organ je postopke zoper navedeno družbo ustavil zaradi zastaranja naknadnega obračuna carinskega dolga ter vrnil plačana sredstva. S tem ni ugasnila obveznost za plačilo carinskega dolga nasproti tožniku kot solidarnemu dolžniku. Ker je carinski dolg po navedenih odmernih odločbah nastal pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost, je potrebno upoštevati 105. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti in glede zastaranja pravice do izterjave upoštevati 157. člen CZ. V konkretnih zadevah je bil zastaralni rok pretrgan z izdajo odmernih odločb, izdanih v obdobju med 13. 1. 2006 in 1. 12. 2006 ter s pozivom k plačilu z dne 13. 5. 2011. Izrek o stroških za izdajo sklepa temelji na 66. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.