brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Organ za BPP je upošteval vse osebne okoliščine tožnika, ki izhajajo iz kazenskega in BPP spisa ter zaključil, da tožnik razume, česa je obdolžen in da je s tem v zvezi že podal zagovor, stanje zadeve pa niti s pravnega niti z dejanskega vidika ni zapleteno. S takšnim zaključkom organa za BPP se glede na vse podatke upravnega spisa sodišče strinja. Tožnik pa v tožbi tudi ni navedel okoliščin, ki bi takšen zaključek omajale. V tožbi ne oporeka zaključku organa za BPP, da razume, česa je obdolžen. Samo dejstvo, da ni pravno izobražen, pa samo po sebi še ne pomeni, da se sam ni sposoben zagovarjati. Tako z izpodbijano odločbo tožniku pravica do obrambe ni bila kršena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - sklep o prisilni izterjavi - ničnost odločbe
Pravilen je zaključek organa za BPP, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper sklep o zavrženju tožnikovega predloga, da za ničnega izreče tožniku izdan sklep o prisilni izterjavi z dne 30. 3. 2001. Po drugem odstavku 279. člena ZUP se namreč za ničnega izreče lahko le sklep, s katerim je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih. S sklepom o prisilni izterjavi pa se tudi po tedanjih predpisih o vsebinskih vprašanjih ni odločalo, pač pa le o prisilni izterjavi obveznosti, kot izhaja iz izvršljivega izvršilnega naslova, ki je (bil) lahko tudi overjen seznam zaostalih obveznosti, izvirajočih iz različnih (izvršljivih) izvršilnih naslovov.
denacionalizacija - vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nogometno igrišče
Po uveljavljeni sodni praksi nogometno igrišče predstavlja pozidano zemljišče, zato njegovo vračilo ni mogoče, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za nepremičnino, na kateri bi se nahajalo nogometno igrišče per se, temveč za nepremičnino, ki se nahaja izven ograje, torej izven ograjenega nogometnega igrišča, zato bi v tem primeru lahko prišlo v poštev (le) uveljavljanje ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, po kateri nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - predlagana meja - strinjanje s predlagano mejo
Iz 4. točke zapisnika mejne obravnave je razvidno, da je geodet prisotnim na obravnavi pokazal mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih tudi seznanil s stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Prav tako iz zapisnika izhaja opis predlagane meje in da se vsi navzoči, med njimi tudi tožeča stranka, strinjajo s predlagano mejo. Navzoči so bili tudi opozorjeni, da se strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje in se s predlagano mejo ne strinjajo. Navedeni zapisnik vsebuje tudi navedbo, da je bil strankam prebran in da nanj nimajo pripomb in da s svojim podpisom potrjujejo, da se strinjajo z urejeno mejo. Zapisnik je bil s strani navzočih, tudi tožeče stranke, podpisan. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je geodet postopek mejne obravnave vodil skladno z določbami ZEN.