davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z Ustavo - učinek razveljavitve
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče že ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavano zadevo pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za energetiko in rudarstvo - delilnik stroškov za ogrevanje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Zgolj navedba podatka, da je tožnica lastnica dela stavbe in da ni namestila delilnikov toplote, v konkretnem primeru ne zadošča. V listinah priloženega spisa se namreč nahajajo podatki, iz katerih izhaja, da je namestitev delilnikov toplote zaradi ravnanja dveh etažnih lastnikov onemogočena in da obračunavanje porabe toplote na osnovi dejanske porabe zaradi posega v celoten ogrevalni sistem ni izvedljivo. To podatki so oprti na priložene fotografije in podatke o prizadevanju ostalih etažnih lastnikov, tudi tožnice, da se delitev stroškov za porabljeno toploto uredi na drugačen način.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni kulturni programi - ocenjevanje - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Zahtevi, da mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta, je bilo zadoščeno. Toženka je ustrezno pojasnila, kako je potekalo ocenjevanje in zakaj je v spisih le en ocenjevalni list, ter na ta način v celoti in prepričljivo odgovorila na tožbeni očitek, da manjkajo ocenjevalni listi posameznih članov komisije. Sodišče k temu dodaja, da v ZUJIK in Pravilniku o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ni posebnih določb o tem, na kakšen način poteka ocenjevanje vlog s strani strokovne komisije.
Razlogi, ki so v odločbi navedeni za (ne)dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, so po presoji sodišča dovolj logični in prepričljivi. V strokovno presojo komisije pa se sodišče ne spušča. Tožbeni očitki o nestrokovnem delu komisije so povsem splošni in jih zato, glede na obširna pojasnila toženke o sestavi in strokovnosti posameznih članov komisije, ni bilo mogoče upoštevati.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 4, 17.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - razpisni pogoji - udeležba na prejšnjih razpisih
Tožnica je leta 2012 dobila v najem neprofitno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, ki ga je vrnila, kot sama navaja zato, ker je bilo preveliko in predrago. Ta podatek je prvostopenjskemu organu narekoval uporabo 3.3.4. točke Javnega razpisa, ki izrecno določa, da se po kriteriju uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah ne točkujejo tisti upravičenci, ki jim je že bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili. Tem upravičencem se upošteva udeležba na prejšnjih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje.