priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - pogoji za soglasje
Vlogi za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje mora prosilec predložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisan v zemljiško knjigo, tako kot v obravnavanem primeru. Tem dokaznim standardom tožnik v svoji vlogi, pa tudi kasneje v postopku, ki je bil speljan, ni zadostil. V zadevi namreč ni sporno, da je predmetna nepremičnina v solasti dveh oseb, od katerih ena nedvomno ne da soglasja za priključitev.
V odmernih odločbah sta bila k plačilu davčnega dolga zavezana kot solidarna dolžnika po 150. členu Carinskega zakonika tožnik in družba A. d.o.o. Tožnik zoper odločbe ni vložil pritožb, zato so zoper njega postale odločbe izvršljive in pravnomočne. Dolžnik A. d.o.o. je zoper vse odločbe vložil pritožbe. Drugostopenjski organ je pritožbam ugodil in v delu, ki se nanaša na družbo A. d.o.o. odločbe odpravil. Prvostopenjski organ je postopke zoper navedeno družbo ustavil zaradi zastaranja naknadnega obračuna carinskega dolga ter vrnil plačana sredstva. S tem ni ugasnila obveznost za plačilo carinskega dolga nasproti tožniku kot solidarnemu dolžniku. Ker je carinski dolg po navedenih odmernih odločbah nastal pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost, je potrebno upoštevati 105. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti in glede zastaranja pravice do izterjave upoštevati 157. člen CZ. V konkretnih zadevah je bil zastaralni rok pretrgan z izdajo odmernih odločb, izdanih v obdobju med 13. 1. 2006 in 1. 12. 2006 ter s pozivom k plačilu z dne 13. 5. 2011. Izrek o stroških za izdajo sklepa temelji na 66. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživninska obveznost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka ni ugotovila dejansko višino izplačanih preživninskih obveznosti tožnika, ki jih je tožnik navedel v obrazcu prošnje. V primeru nepopolne vloge je po ZUP potrebno vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev. V obravnavanem primeru tega toženka ni storila, čeprav tožnik v prošnji za BPP navaja znesek plačane preživnine, kar je razlog za zmanjšanje lastnega dohodka tožnika po 14. členu ZSVarPre v povezavi z 14. členom ZBPP. Tega dejstva toženka ni raziskala na način, da bi se njena odločitev lahko preizkusila. Od tožnika bi morala zahtevati, da svoje navedbe o plačanih preživninah tudi dokaže, saj gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev glede višine dohodka tožnika.
denacionalizacija - vračanje nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nogometno igrišče
Po uveljavljeni sodni praksi nogometno igrišče predstavlja pozidano zemljišče, zato njegovo vračilo ni mogoče, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za nepremičnino, na kateri bi se nahajalo nogometno igrišče per se, temveč za nepremičnino, ki se nahaja izven ograje, torej izven ograjenega nogometnega igrišča, zato bi v tem primeru lahko prišlo v poštev (le) uveljavljanje ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, po kateri nepremičnine ni mogoče vrniti, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin.
denacionalizacija - lastninska pravica na nepremičnini - podržavljenje na podlagi ZNNZ
Sodišče se s tožnico strinja, da je v obravnavani zadevi ostal nerazjasnjen pravni temelj podržavljenja stavbe na tedanji parceli 273 (ali njen prehod iz sfere združenega premoženja), katere stanovanje št. 2 v pritličju je predmet vračanja v obravnavani denacionalizacijski zadevi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za energetiko in rudarstvo - delilnik stroškov za ogrevanje - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Zgolj navedba podatka, da je tožnica lastnica dela stavbe in da ni namestila delilnikov toplote, v konkretnem primeru ne zadošča. V listinah priloženega spisa se namreč nahajajo podatki, iz katerih izhaja, da je namestitev delilnikov toplote zaradi ravnanja dveh etažnih lastnikov onemogočena in da obračunavanje porabe toplote na osnovi dejanske porabe zaradi posega v celoten ogrevalni sistem ni izvedljivo. To podatki so oprti na priložene fotografije in podatke o prizadevanju ostalih etažnih lastnikov, tudi tožnice, da se delitev stroškov za porabljeno toploto uredi na drugačen način.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - kršitev določb postopka
Neobvestitev organa za BPP o izpolnitvi pogoja ne more imeti za posledico izgubo pravice do BPP. Za takšno tolmačenje določbe tretjega odstavka 28. člena ZBPP v ZBPP ni zakonske podlage.
Organ za BPP dejstva, ali je tožnica v danem roku izpolnila pogoj in pri pristojnem sodišču vložila ustrezno tožbo, ni ugotavljal. Izhajal je iz napačne predpostavke, da ker tožnica pristojnega organa v danem roku ni obvestila o vloženi tožbi, ustrezne tožbe pri pristojnem sodišču sploh ni vložila. V primeru dvoma, ali je tožnica v danem roku ustrezno tožbo pri pristojnemu sodišču res vložila ali ne, pa bi to moral organ za BPP ugotovil sam, po uradni dolžnosti, za kar ima podlago v 139. členu ZUP.
Prvostopenjski organ nima prav, da ni treba ugotavljati pogojev za predkupnega upravičenca za stranko z interesom, ker je edina sprejemnica ponudbe, ki je vložila vlogo za odobritev pravnega posla s sodbo, ki nadomešča kupoprodajno pogodbo, saj to ne izhaja iz četrtega odstavka 23. člena ZKZ in ga tudi ni možno tako razlagati. Prodajalcu je namreč omogočena prosta izbira kupca le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, kar arg. a contrario pomeni, da je v primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zatrjevano predkupno pravico (v času sprejema ponudbe), ne glede na to, ali je morebiti edini vlagatelj vloge, podane po 22. členu ZKZ.
Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Tožnikova vloga je tudi po dopolnitvi ostala nepopolna. Ker ni priložil vseh zahtevanih prilog, s katerimi dokazuje ustrezanje posebnim pogojem razpisa, je bila njegova vloga pravilno zavržena.
ZZDej člen 41, 41/1, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 15.
koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - odvzem koncesije - pogodba o koncesiji - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Prvostopenjski organ je sprejel pravilen zaključek, da so nastopili pogoji za izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije glede na drugi odstavek 44. člena ZZDej, saj tožnik ni ravnal v skladu z izdajo odločbe o koncesiji.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pogodbo podpisal, saj to ne drži. Tožnik je namreč s pripisom pri 3. členu pogodbe izrazil svoje nestrinjanje s časovnim obdobjem dodelitve koncesije in slednje določilo zato ne izraža njegove prave in svobodne volje. Zato tudi ni mogoče šteti, da je pogodba podpisana in s tem (veljavno) sklenjena, saj morata biti pogodbeni stranki sporazumni o njenih bistvenih sestavinah. Prvostopenjski organ tudi ni kršil temeljnih načel OZ. V obravnavanem primeru gre namreč za oblastveno razmerje med strankama – občino oziroma mestom ter zdravstvenim domom in ne za obligacijsko razmerje med dvema enakovrednima pogodbenima strankama v smislu določb OZ.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 119, 199/2.
javni razpis - nepovratna sredstva - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - sredstva za iste upravičene stroške
Tožnik je s predmetno vlogo uveljavljal iste upravičene stroške kot z vlogo z dne 20. 1. 2014, vloženo po javnem razpisu, ki se je zaprl 23. 10. 2014. Zato so izpolnjeni pogoji za uporabo 119. člena Uredbe PRP, ki določa, da se sredstva ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
ZDDPO-2 člen 12, 29, 33, 33/4. ZDavP-2 člen 39, 76, 76/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - počitniški apartma - naložbe - investicije v tuja osnovna sredstva - nakup delnic - prodaja delnic z izgubo
Tožnik je z izkazovanjem nakupa delnic družbe B. in prodajo v poslovnih knjigah ravnal v nasprotju z SRS 21.1, ki določa, da morajo knjigovodske listine poslovne dogodke izkazovati verodostojno in pošteno. Tožnik kot obvladujoča družba in večinski lastnik delnic družbe B. ne razpolaga z listinami, ki bi verodostojno izkazovale poslovni namen nakupa delnic po predloženih prodajnih pogodbah, ki ob nakupu niso bile evidentirane v KDD in njihove prodaje.
Tožnik je finančno naložbo prodal po bistveno nižji ceni od nabavne in tako ustvaril izgubo, vendar pa ni izkazal ekonomskega pomena transakcije in na ta način predpisane povezanosti odhodkov s poslovnimi odhodki. Pri tem je zelo pomembna tudi ugotovitev, da je sodeloval v verigi povezanih poslovnih dogodkov oziroma transakcij oziroma v prikritem poslovanju.
Investiranje v tuja opredmetena sredstva v tekočem letu še ne bremeni tudi stroškov poslovnega rezultata, ampak se med stroške prenašajo postopoma preko amortizacije. V navedenem primeru je torej šlo za odhodke, ki niso bili izkazani v skladu z 12. členom ZDDPO-2 v zvezi s SRS. Pri tem ni bistven ugovor tožnika, da je imel v spornem obdobju povezano družbo v 100% lasti, saj je še vedno šlo za vlaganje v drugo družbo navkljub imetništvu poslovnih deležev v njej.
ZUJIK člen 110. ZJSKD člen 11, 11/1. ZUP člen 13. ZUS-1 člen 28, 28/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - odločanje o pritožbi - pravni pouk
Določba 11. člena ZJSKD v povezavi s Splošnimi pogoji poslovanja določa poseben pritožbeni postopek v zadevah sofinanciranja projektov in programov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ob smiselni uporabi ZUJIK. ZJSKD ne izključuje pritožbe in jo dovoljuje ter tudi določa postopek. Tožnik je sledil pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu in o njegovi pritožbi še ni odločeno, zato je tožba zaradi molka organa utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - sklep o prisilni izterjavi - ničnost odločbe
Pravilen je zaključek organa za BPP, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper sklep o zavrženju tožnikovega predloga, da za ničnega izreče tožniku izdan sklep o prisilni izterjavi z dne 30. 3. 2001. Po drugem odstavku 279. člena ZUP se namreč za ničnega izreče lahko le sklep, s katerim je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih. S sklepom o prisilni izterjavi pa se tudi po tedanjih predpisih o vsebinskih vprašanjih ni odločalo, pač pa le o prisilni izterjavi obveznosti, kot izhaja iz izvršljivega izvršilnega naslova, ki je (bil) lahko tudi overjen seznam zaostalih obveznosti, izvirajočih iz različnih (izvršljivih) izvršilnih naslovov.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - neverodostojne informacije o storitvi - računalniški odčitek krvne slike
Tožeča stranka s tem, ko s celotno predstavitvijo svoje storitve (diagnoze stanja celotnega telesa), ki jo izvaja z AMP aparatom ustvarja vtis, da opravlja zdravstvene storitve, čeprav tovrstnih storitev dejansko ne opravlja in s tako predstavitvijo svoje storitve podaja napačne informacije glede narave in značilnosti storitev. Tožnica sporno storitev prikazuje kot zdravstveno, kar navede tudi v prospektih in predstavitvi delovanja aparata, zato obstaja velika možnost, da potrošnik sprejme odločitev za takšno storitev, ki pa je verjetno ne bi sprejel, če bi vedel da ne gre za verodostojne zdravstvene meritve na podlagi katerih ni mogoče opraviti zdravniške diagnostike. Glede na navedeno tožnica potrošniku ne posreduje verodostojnih informacij o sporni storitvi in zavaja potrošnike. Takšna poslovna praksa pa ima znake dejanja iz 1. alineje 5. člena ZVPNPP, po kateri se za zavajujočo poslovno prakso šteje poslovna praksa, ki vsebuje napačne informacije glede obstoja ali narave izdelka oziroma storitve.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z Ustavo - učinek razveljavitve
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče že ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavano zadevo pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni kulturni programi - ocenjevanje - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
Zahtevi, da mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta, je bilo zadoščeno. Toženka je ustrezno pojasnila, kako je potekalo ocenjevanje in zakaj je v spisih le en ocenjevalni list, ter na ta način v celoti in prepričljivo odgovorila na tožbeni očitek, da manjkajo ocenjevalni listi posameznih članov komisije. Sodišče k temu dodaja, da v ZUJIK in Pravilniku o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ni posebnih določb o tem, na kakšen način poteka ocenjevanje vlog s strani strokovne komisije.
Razlogi, ki so v odločbi navedeni za (ne)dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, so po presoji sodišča dovolj logični in prepričljivi. V strokovno presojo komisije pa se sodišče ne spušča. Tožbeni očitki o nestrokovnem delu komisije so povsem splošni in jih zato, glede na obširna pojasnila toženke o sestavi in strokovnosti posameznih članov komisije, ni bilo mogoče upoštevati.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 11, 11/1, 13, 15, 15/3, 15/3-1.
koncesija - koncesija za opravljanje dimnikarske dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - izpolnjevanje kadrovskih zahtev
Toženka je v izpodbijani odločbi natančno pojasnila izračun števila točk, ob upoštevanju predpisane formule ter pravne podlage in dejanskih podatkov o v prijavi navedenih kadrih glede izobrazbe in delovnih izkušenj, zato sodišče sodi, da ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in tako ni podana zatrjevana kršitev pravil postopka.
ZZRZI člen 62, 62/2. ZUS-1 člen 65, 65/1, 67, 67/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - samostojni podjetnik - število zaposlenih delavcev - spor polne jurisdikcije - adhezijski zahtevek
V času določitve obveznosti za plačilo prispevkov je veljal še ZZRZI UPB-1, ki v poglavju VIII. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov, v 62. členu še ni določal, da se v skupno število zaposlenih šteje med drugim tudi samostojni podjetnik posameznik. Navedena določba drugega odstavka 62. člena je stopila v veljavo s spremembo te zakonske določbe (ZZRZI-B), ki je začela veljati 11. 11. 2006. Tožnik kot s.p. je torej imel v spornem obdobju zaposlenih 19 delavcev in ne najmanj 20, kot je določal prvi odstavek 62. člena ZZRZI-UBP-1.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - predlagana meja - strinjanje s predlagano mejo
Iz 4. točke zapisnika mejne obravnave je razvidno, da je geodet prisotnim na obravnavi pokazal mejo po podatkih zemljiškega katastra in jih tudi seznanil s stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Prav tako iz zapisnika izhaja opis predlagane meje in da se vsi navzoči, med njimi tudi tožeča stranka, strinjajo s predlagano mejo. Navzoči so bili tudi opozorjeni, da se strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje in se s predlagano mejo ne strinjajo. Navedeni zapisnik vsebuje tudi navedbo, da je bil strankam prebran in da nanj nimajo pripomb in da s svojim podpisom potrjujejo, da se strinjajo z urejeno mejo. Zapisnik je bil s strani navzočih, tudi tožeče stranke, podpisan. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je geodet postopek mejne obravnave vodil skladno z določbami ZEN.