ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 66, 66/1, 66/1-1, 73, 73/2. Odlok o ureditvenem načrtu Malija člen 11.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba lokacijskih pogojev - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - etaža - višina objekta
Iz določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1 jasno izhaja, da spremembe, ki pomenijo spremembo lokacijskih pogojev, določenih v osnovnem gradbenem dovoljenju, zahtevajo izdajo novega gradbenega dovoljenja v celoti. Navedeno je razumljivo, saj je treba zaradi vsake spremembe lokacijskih pogojev (npr. odmikov objekta, njegove velikosti in etažnosti) ponovno opraviti presojo, ali je v zadevi med drugim izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, to je, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom, čemur v konkretnem primeru ni zadoščeno.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča - lastninska pravica na vodnem zemljišču
Tožeča stranka v zadevi ni pridobila potrebnega soglasja lastnika zemljišča, zato že iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev za izdajo zahtevanega vodnega dovoljenja.
Ne glede na to, da del zemljišča s parc. št. 1/4 ni vpisan v zemljiško knjigo, je zemljišče last Republike Slovenije in bo vpis v zemljiško knjigo, ko bo izveden, le deklaratornega značaja, saj je že z uveljavitvijo ZV-1 ta del zemljišča postal last Republike Slovenije po samem zakonu. Na samo odločitev v zadevi pa to ne vpliva, saj tožeča stranka, ne glede na navedeno ne more dobiti vodnega dovoljenja, ker nima soglasja enega od obeh lastnikov zemljišča, potrebnega za izvajanje vodne pravice.
Četrti odstavek 157. člena ZDavP-2 davčnemu organu omogoča, da začeto izvršbo zadrži le v primeru, ko sam oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Zadržanja davčne izvršbe tožnica zato ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje davčni organ pazi po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ni zaveze davčnega organa, da bi na podlagi vložene zahteve oziroma pobude za zadržanje presojal pogoj za zadržanje izvršbe.
javni uslužbenec - napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik, ki na dan 23. 12. 1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, na dan 25. 6. 1991 tudi v Republiki Sloveniji ni prebival, ker je bil ta dan na delu v Nemčiji in da tudi od tega dne dalje v Republiki Sloveniji ni dejansko neprekinjeno ves čas živel, saj se je z dela v Nemčiji v Slovenijo vrnil v novembru 1992, to pa je že tako dolgo časovno obdobje, da ni mogoče šteti, da je v Sloveniji neprekinjeno živel. Tožena stranka je zato njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD utemeljeno zavrnila.
ZDavP-2 člen 173, 173/1, 174, 174/2. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve - obrazložitev odločbe
Po drugem odstavku 174. členu ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa.
Izpodbijani sklep v obrazložitvi ne vsebuje nobenih ugotovitev glede obstoja in višine tožnikovega dolga do dolžnika, zato ga v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 197, 197/1, 197/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja novega objekta - garaža
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi novega, ki ni enostaven objekt, pa gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in ne za „prenovo v sklopu funkcionalne celote zemljišča“.
Tudi če lopa pred graditvijo garaže ne bi bila odstranjena, česar pa tožnik izrecno niti ne zatrjuje, že dejstvo, da je sporna garaža locirana drugje, kot je bila lopa, kaže, da ne gre za isti objekt, ki je obstajal pred letom 1967, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja po zakonu po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
Določba 152. člena ZGO-1 gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto prepisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep.
Po tretjem odstavku 122. člena ZUP velja oprostitev plačila stroškov za izdatke organa, ki vodi postopek, kot so potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase ipd., ter za položitev varščine za stroške. Gre za primeroma naštete izdatke, ki jih ima organ v zvezi z vodenjem postopka. Zakaj stroški, nastali z rušenjem tožničinih nelegalnih objektov, niso izdatek organa (njihovo povračilo je zahteval s sklepom z dne 29. 1. 2014), prvostopenjski organ ni pojasnil, zato takega njegovega stališča ni mogoče preizkusiti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik tožbo v tem upravnem sporu vložil potem, ko je inšpekcijsko odločbo že izvršil. To pomeni, da v obravnavani zadevi ne bo prišlo do prisilne izvršitve odrejene obveznosti, zato izpodbijana inšpekcijska odločba za tožnika ne more več imeti nikakršnih pravnih učinkov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - odpravljeno gradbeno dovoljenje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
S tem, ko je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje skupaj z njegovimi pravnimi posledicami odpravljeno, ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne.
brezplačna pravna pomoč - premoženjsko stanje prosilca - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov
Iz IV./b točke obrazca BPP št. 1, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, izhaja, da je tožnica res navedla, da v treh mesecih pred vložitvijo prošnje ni imela prejemkov in dohodkov, navedenih v posameznih rubrikah. Vendar pa je pred tem na vprašanje, „ali ste prejemnik denarne socialne pomoči“, odgovorila, da ne več. To pomeni, da je priznala prejemanje omenjene denarne pomoči, česar pa organ pri svojem sklepanju o nasprotnem ni upošteval in je preuranjeno sklepal o zamolčanju oz. neresničnem prikazovanju tožničinega dohodkovnega stanja zgolj na podlagi izjave v rubrikah iz IV./b točke obrazca.
Izrek o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostaviti zemljišča v prejšnje stanje je glede na 152. člen ZGO-1 obligatoren. ZGO-1 le v primerih neskladne gradnje določa, da gradbeni inšpektor zavezancu odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (153. člen). V obravnavani zadevi pa tožnica ni gradila v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenje, ampak dovoljenja sploh nima. Izpodbijana odločba ji tudi ne jemlje pravice, da si naknadno pridobi dovoljenje za že izvedene posege, vendar pa tak postopek glede na zakonsko ureditev ne more imeti nobenega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi (lahko ga bo imel na morebitno kasnejšo prisilno izvršbo).
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi bila tožničina poroštvena obveznost iz kreditne pogodbe št. KN07/00026, na podlagi katere dolg do Javnega sklada RS za podjetništvo ni poravnan, ovira za kandidiranje na javnem razpisu z vidika splošnih pogojev, določenih v 5.1. točki razpisa. Katerega od teh pogojev tožnica ne izpolnjuje, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in ga sodišče v tem delu ne more preizkusiti.
informacija javnega značaja - vpogled v informacijo - stroški posredovanja informacij
Sodišče se strinja s tožencem, da jasno in nedvoumno besedilo 34. člena ZDIJZ ne pušča nobenega prostora za drugačno interpretacijo, kot da je vpogled v informacijo brezplačen, morebitno zaračunavanje materialnih stroškov pa se lahko nanaša le na posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - preglednost ceste
Upravni organ je v skladu s svojimi pristojnostmi opravil meritev preglednosti na odseku kategorizirane javne ceste in pravilno ugotovil, da vegetacija oziroma živa meja presega 1 m višine, kar vpliva na preglednost križišča.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - potrdila o tujem pravu
Tožeča stranka zmotno meni, da bi upravni organ moral upoštevati s strani tožeče stranke pridobljena potrdila avstrijskih organov. To so potrdila o tujem pravu v smislu 12. člena ZMZP in postopku oziroma 7. členu Evropske konvencije o obvestilih o tujem pravu. Kolikor iz potrdil izhaja, da pravica do odškodnine ni obstajala, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan. To pa zato, ker pri odločanju o denacionalizacijskem zahtevku ni bil vezan na odločitev avstrijskega organa o določitvi odškodnine.
Vlagatelj zahteve za vračilo premoženja mora v postopku izkazati obstoj pravne kontinuitete, torej pravno nasledstvo po organizaciji, ki ji je bilo premoženje odvzeto. Pravno nasledstvo pravnih oseb pa se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb in se izkazuje z vpisi v ustrezen register.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Pri odločanju na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine, in tudi ne, kakšna je bila višina te odškodnine. Bistveno je, da je imel razlaščenec v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.
invalidi - prispevek za zaposlovanje invalidov - pogoji za plačilo prispevka - podatki iz uradnih evidenc
Predpostavlja se, da podatki iz uradnih evidenc ustrezajo dejanskemu stanju. Če pa se dejansko stanje razlikuje od stanja, ki ga izkazujejo uradne evidence, kot je to primer v obravnavani zadevi (ko tožeča stranka v prijavi v zavarovanje za invalida ni izpolnila ustrezne rubrike v skladu z navodilom), Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po presoji sodišča ne more odločati zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, temveč je dolžan v postopku uveljavljanja pravic upoštevati oziroma ugotavljati tudi dejansko stanje.