ZTuj-2 člen 33, 33/3, 36, 36/2. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 2, 2/1, 5, 5/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Tožena stranka je zaključila, da tožnik nima zadostnih sredstev za preživljanje, ker ni upoštevala plač, ki mu jih je delodajalec izplačal v gotovini. Za tako odločanje pa ni pravne podlage, po kateri bi se štelo, da iz razloga, ker delodajalec tujcu plačila ni izplačal na pravilen način, da se šteje, kot da plačila sploh ni prejel in posledično temu, da nima dovolj sredstev za preživljanje. Zaradi nepravilnega načina izplačevanja dohodka s strani delodajalca po presoji sodišča tujec ne more trpeti posledic v tem smislu, da se mu ne bi priznalo, da teh dohodkov sploh ni prejel.
Četrti odstavek 157. člena ZDavP-2 davčnemu organu omogoča, da začeto izvršbo zadrži le v primeru, ko sam oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Zadržanja davčne izvršbe tožnica zato ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje davčni organ pazi po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ni zaveze davčnega organa, da bi na podlagi vložene zahteve oziroma pobude za zadržanje presojal pogoj za zadržanje izvršbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila odpravljena v drugem upravnem sporu, zato tožeča stranka za predmetno tožbo nima več pravnega interesa. Izpodbijane odločbe namreč ni več, zato ta ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 197, 197/1, 197/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja novega objekta - garaža
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi novega, ki ni enostaven objekt, pa gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in ne za „prenovo v sklopu funkcionalne celote zemljišča“.
Tudi če lopa pred graditvijo garaže ne bi bila odstranjena, česar pa tožnik izrecno niti ne zatrjuje, že dejstvo, da je sporna garaža locirana drugje, kot je bila lopa, kaže, da ne gre za isti objekt, ki je obstajal pred letom 1967, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja po zakonu po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
Določba 152. člena ZGO-1 gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto prepisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik, ki na dan 23. 12. 1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, na dan 25. 6. 1991 tudi v Republiki Sloveniji ni prebival, ker je bil ta dan na delu v Nemčiji in da tudi od tega dne dalje v Republiki Sloveniji ni dejansko neprekinjeno ves čas živel, saj se je z dela v Nemčiji v Slovenijo vrnil v novembru 1992, to pa je že tako dolgo časovno obdobje, da ni mogoče šteti, da je v Sloveniji neprekinjeno živel. Tožena stranka je zato njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD utemeljeno zavrnila.
ZUP člen 3, 4, 67. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 7, 7/2, 10.
Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje vloge iz razloga, ker ni bila predložena v treh izvodih, označenimi z ustreznimi besedami, ne da bi tožeči stranki dala možnost, da jo dopolni. Poglavje 18.1 javnega razpisa sicer res določa, da bodo zavržene vloge, ki ne bodo poslane na način, kot je predpisan v 14. poglavju javnega razpisa, 14. poglavje pa določa, da je potrebno vloge predložiti v treh tiskanih izvodih. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je javni razpis v tem delu v nasprotju z Uredbo o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, saj širi razloge za zavrženje vlog brez predhodnega poziva na dopolnitev glede na tiste razloge, kot jih določa Uredba.
javni uslužbenec - napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi bila tožničina poroštvena obveznost iz kreditne pogodbe št. KN07/00026, na podlagi katere dolg do Javnega sklada RS za podjetništvo ni poravnan, ovira za kandidiranje na javnem razpisu z vidika splošnih pogojev, določenih v 5.1. točki razpisa. Katerega od teh pogojev tožnica ne izpolnjuje, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in ga sodišče v tem delu ne more preizkusiti.
Izrek o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostaviti zemljišča v prejšnje stanje je glede na 152. člen ZGO-1 obligatoren. ZGO-1 le v primerih neskladne gradnje določa, da gradbeni inšpektor zavezancu odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (153. člen). V obravnavani zadevi pa tožnica ni gradila v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenje, ampak dovoljenja sploh nima. Izpodbijana odločba ji tudi ne jemlje pravice, da si naknadno pridobi dovoljenje za že izvedene posege, vendar pa tak postopek glede na zakonsko ureditev ne more imeti nobenega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi (lahko ga bo imel na morebitno kasnejšo prisilno izvršbo).
brezplačna pravna pomoč - premoženjsko stanje prosilca - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov
Iz IV./b točke obrazca BPP št. 1, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih, izhaja, da je tožnica res navedla, da v treh mesecih pred vložitvijo prošnje ni imela prejemkov in dohodkov, navedenih v posameznih rubrikah. Vendar pa je pred tem na vprašanje, „ali ste prejemnik denarne socialne pomoči“, odgovorila, da ne več. To pomeni, da je priznala prejemanje omenjene denarne pomoči, česar pa organ pri svojem sklepanju o nasprotnem ni upošteval in je preuranjeno sklepal o zamolčanju oz. neresničnem prikazovanju tožničinega dohodkovnega stanja zgolj na podlagi izjave v rubrikah iz IV./b točke obrazca.
informacija javnega značaja - vpogled v informacijo - stroški posredovanja informacij
Sodišče se strinja s tožencem, da jasno in nedvoumno besedilo 34. člena ZDIJZ ne pušča nobenega prostora za drugačno interpretacijo, kot da je vpogled v informacijo brezplačen, morebitno zaračunavanje materialnih stroškov pa se lahko nanaša le na posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.
Po tretjem odstavku 122. člena ZUP velja oprostitev plačila stroškov za izdatke organa, ki vodi postopek, kot so potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase ipd., ter za položitev varščine za stroške. Gre za primeroma naštete izdatke, ki jih ima organ v zvezi z vodenjem postopka. Zakaj stroški, nastali z rušenjem tožničinih nelegalnih objektov, niso izdatek organa (njihovo povračilo je zahteval s sklepom z dne 29. 1. 2014), prvostopenjski organ ni pojasnil, zato takega njegovega stališča ni mogoče preizkusiti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik tožbo v tem upravnem sporu vložil potem, ko je inšpekcijsko odločbo že izvršil. To pomeni, da v obravnavani zadevi ne bo prišlo do prisilne izvršitve odrejene obveznosti, zato izpodbijana inšpekcijska odločba za tožnika ne more več imeti nikakršnih pravnih učinkov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - odpravljeno gradbeno dovoljenje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
S tem, ko je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje skupaj z njegovimi pravnimi posledicami odpravljeno, ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne.
invalidi - prispevek za zaposlovanje invalidov - pogoji za plačilo prispevka - podatki iz uradnih evidenc
Predpostavlja se, da podatki iz uradnih evidenc ustrezajo dejanskemu stanju. Če pa se dejansko stanje razlikuje od stanja, ki ga izkazujejo uradne evidence, kot je to primer v obravnavani zadevi (ko tožeča stranka v prijavi v zavarovanje za invalida ni izpolnila ustrezne rubrike v skladu z navodilom), Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po presoji sodišča ne more odločati zgolj na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, temveč je dolžan v postopku uveljavljanja pravic upoštevati oziroma ugotavljati tudi dejansko stanje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - preglednost ceste
Upravni organ je v skladu s svojimi pristojnostmi opravil meritev preglednosti na odseku kategorizirane javne ceste in pravilno ugotovil, da vegetacija oziroma živa meja presega 1 m višine, kar vpliva na preglednost križišča.
Vlagatelj zahteve za vračilo premoženja mora v postopku izkazati obstoj pravne kontinuitete, torej pravno nasledstvo po organizaciji, ki ji je bilo premoženje odvzeto. Pravno nasledstvo pravnih oseb pa se presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb in se izkazuje z vpisi v ustrezen register.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Pri odločanju na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen ni pomembno, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine, in tudi ne, kakšna je bila višina te odškodnine. Bistveno je, da je imel razlaščenec v tuji državi na voljo pravno podlago za pridobitev odškodnine, ki je imela temelj v odvzetem premoženju v takratni Jugoslaviji.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - potrdila o tujem pravu
Tožeča stranka zmotno meni, da bi upravni organ moral upoštevati s strani tožeče stranke pridobljena potrdila avstrijskih organov. To so potrdila o tujem pravu v smislu 12. člena ZMZP in postopku oziroma 7. členu Evropske konvencije o obvestilih o tujem pravu. Kolikor iz potrdil izhaja, da pravica do odškodnine ni obstajala, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan. To pa zato, ker pri odločanju o denacionalizacijskem zahtevku ni bil vezan na odločitev avstrijskega organa o določitvi odškodnine.