ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUP člen 229, 229/1, 240, 240/2.
gradbeno dovoljenje - pritožba zoper izdano gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - občina - pričakovana lastninska upravičenja
Toženka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj izdaja spornega gradbenega dovoljenja ne posega v tožničine pravice in pravne koristi v smislu upravičenj, ki jih ima na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZGO-1. Toženka namreč ni upoštevala, da gre za izvajanje upravičenj, ki izhajajo iz pravnega interesa, da tožnica sama ureja prostor na svojem območju, ki se že po naravi stvari izključuje z interesom A., da ureja prostor na območju tožnice.
V obravnavanem primeru ne gre le za gradnjo na območju C., ampak tudi za gradnjo na zemljiščih, ki predstavljajo občinske nepremičnine v lasti A., na katerih bi tožnica zaradi ustanovitve lahko imela določena lastninska pričakovanja, kar ves čas postopka tudi zatrjuje. S tega vidika tožničina pritožba ni bila presojana. Vpliv te okoliščine na utemeljenost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja bi se namreč presojal v okviru ugotavljanja investitorjeve pravice graditi kot pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja.
Po vpogledu v tožničino ponudbo, in sicer priloženi tedenski jedilnik (ovoj št. 2/2), sodišče pritrjuje toženki, da je tožnica prijavila zgolj 20 različnih študentskih kosil v tednu, in ne 21, kot zatrjuje v tožbi, in da ni prijavila vsaj dveh različnih jedi iz kategorij pizze, solate, hitra hrana in vegetarijanske jedi. Dodelitev 5 točk pri merilu št. 1 in 6 točk pri merilu št. 2 je zato pravilna in skladna z Javnim razpisom za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina - pravni interes - zastopanje občine
Ustavno sodišče je v odločbi Up-699/12-25 pojasnilo, da je glede na enakost območja B. in območja A. glede na ozemlje, iz katerega izvira njegova demokratična legitimacija in glede na zgodovino nastajanja B., svet A. brez vsakega dvoma telo, ki je najbližje B. kot od C. ločeni samostojni temeljni enoti lokalne samouprave in ki je tudi najbolj primerno, da zastopa pravice in pravne koristi pritožnice, kadar in kolikor so ali bi lahko bile v koliziji z interesi C. Sodišče meni, da ni razloga, da se tudi v obravnavani zadevi prizna, da je v času upravnega postopka imela A. pravico zastopati B., ki tedaj še ni bila konstituirana. Iz navedenega razloga prvostopenjski organ vloge B., tedaj zastopane po A., ne bi smel zavreči, saj je bilo zastopanje pravilno.
Zahtevo iz četrtega odstavka 62. člena ZGO-1 je ne glede na poimenovanje mogoče obravnavati kot zahtevo občine, da se jo v postopek vključi kot stransko udeleženko zaradi varstva njenega pravnega interesa glede na dejstvo, da gre za gradnjo na njenem območju.
gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - izjava o sprejemu ponudbe - obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe - izjava stranke kot dokaz
Sama obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (pošiljanje priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ampak služi zgolj v dokazne namene. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ sklepal, da sta prodajalca v zakonskem roku prejela izjavo o sprejemu ponudbe le na podlagi izjave strank.
Izjava strank se sme skladno z 188. členom ZUP vzeti kot dokaz za ugotovitev dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov. Glede na to, da C.C. sam zatrjuje, da je izjavo o sprejemu ponudbe poslal priporočeno s povratnico, sodišče meni, da ne bi smelo biti nikakršne ovire, da se ne bi pri pošti s poizvednico ugotovilo, kdaj je bila poslana pošiljka s povratnico.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Odločba je bila tožniku vročena 8. februarja 2015. Tega dne je namreč nastopila fikcija vročitve, saj tožnik odločbe ni prevzel v 15-ih dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispeli poštni pošiljki. Iz četrtega odstavka 87. člena ZUP izhaja, da v primeru, ko stranka v 15 dnevnem roku dokumenta ne prevzame, vročitev velja za opravljeno petnajsti dan. Petnajsti dan je bil v obravnavani zadevi 8. februar 2015, ki je bil sicer hkrati nedelja in praznik, vendar se glede na načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 14. januarja 2015, pri vročitvi po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje kot dan vročitve tudi če je sobota, nedelja, ali praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
izvršitev inšpekcijske odločbe - upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe se ne posega v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke. Vsebinsko je bilo namreč odločeno o njeni obveznosti z izvršilnim naslovom, to je z odločbo o inšpekcijskih ukrepih, s katero ji je bilo naloženo, da dvigne kovinsko zapornico tako, da ta ne bo več ovirala in ogrožala prometa na javni poti. Z izpodbijanim sklepom pa se naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drugi način posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje
Presoja delovnih izkušenj iz tretjega primera 13. točke 6. člena ZJU je glede na izhodišče o primerljivosti vseh treh položajev mogoča samo, če so podatki v verodostojni listini takšni, da dopuščajo ustrezen preizkus (brez posebnega ugotovitvenega postopka) in primerjavo z delovnimi izkušnjami, ki jih je kandidat pridobival z delom na delovnih mestih z jasno določeno stopnjo strokovne izobrazbe.
Odgovornosti za plačilo carinskega dolga oziroma DDV se lahko deklarant izogne le ob posebej določenih primerih, ko je treba v skladu s členom 220. CZ opustiti naknadno vknjižbo carinskega dolga oziroma skladno z 239. členom CZ povrniti oziroma odpustiti preveč plačano oziroma obračunan carinski dolg. Deklarant običajno prevzema odgovornost za plačilo dajatev in za predložitev ustreznih dokumentov carinskim organom. V kolikor se naknadno ugotovi, da so dokumenti ponarejeni ali netočni, potem po dejstvo predstavlja del poklicnega in poslovnega tveganja, ki je sestavni del te dejavnosti, zlasti carinskega zastopnika, ki lahko poskuša pridobiti povračilo od gospodarskih subjektov, vpletenih v goljufivo uporabo zadevnih dokumentov.
Upravni organ prve stopnje naknadne vknjižbe po odločbi DT 424-199/2010-1 ni izvedel zaradi nenamenske uporabe plovil po sprostitvi v prost promet (neopravljene komercialne dejavnosti na odprtem morju), ampak zato, ker pogoji za oprostitev plačila DDV na podlagi 53. člena ZDDV niso bili izpolnjeni že ob sprostitvi v prost promet. Zato je obveznost plačila DDV nastala ob uvozu in sicer po 201. členu CZ, za plačilo katerega odgovarja deklarant. Tako stališče carinskih organov se nikoli ni spreminjalo in je v samem 201. členu CZ tudi jasno opredeljeno in tega v ničemer ne spreminjajo v tožbi navedeni zapisnik sestanka DURS in Ministrstva za finance.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - obrazložitev odločbe - odločanje po prostem preudarku
Za odločanje po prostem preudarku je treba ugotoviti za takšno odločitev potrebna dejstva, odločitev pa mora biti na podlagi teh dejstev obrazložena tako, da je mogoče presoditi, ali je bila odločitev sprejeta v mejah pooblastila odločanja po prostem preudarku in v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo tako pooblastilo dano.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnik nima pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe, glede na pritožbene navedbe pa je pojasnil tudi, da se postopek po določbah 156.a člena ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke in da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe ali ne in iz katerega izmed razlogov po navedenem členu bo to uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi je poskušal tožnik doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov. Pri tem je nepomembno, da sta bila zadnja dva na isti dan poslana še po pošti. Ker je organ tretji predlog za odlog izvršbe zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja prejel oziroma mu je bil posredovan pred vložitvijo oziroma prejemom zadnjega predloga za odlog (nanj se nanaša izpodbijani sklep), je z vidika vrstnega reda obravnavanja zadev ravnal pravilno, ko je najprej obravnaval prej prispeli predlog. Z njim je tožnik izrazil svojo voljo oz. zahtevo, naj organ odloži izvršbo zaradi vložene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi
S sklepom o dovolitvi izvršbe se zgolj ugotovi, da je odločba, ki se naj se izvrši (izvršilni naslov), postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. Vsebina obveznosti ni določena s tem sklepom, temveč z izvršilnim naslovom. To pomeni, da bi bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o stvari, o kateri je bilo že odločeno, le v primeru, če bi se izpodbijani sklep nanašal na isti izvršilni naslov (inšpekcijsko odločbo) kot prej izdani. S tem, ko tožnik zatrjuje, da se oba sklepa nanašata na vsebinsko enako obveznost, torej v bistvu zatrjuje, da je vsebinsko enaka obveznost naložena z dvema različnima izvršilnima naslovoma, to pa pomeni, da kršitve 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne uveljavlja v zvezi s sklepoma o dovolitvi izvršbe, temveč v zvezi z izvršilnima naslovoma.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadev - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Že odložene izvršbe v času trajanja odloga po naravi stvari ni mogoče odložiti. Ali drugače: ker je opravljanje dejanj prisilne izvršbe (v konkretni zadevi rušenje objekta) zaradi odloga prekinjeno, v tem času stranka z drugim predlogom ne more spremeniti (izboljšati) svojega pravnega položaja, torej zanj nima pravnega interesa. Upravni organ pa je dolžan na to procesno predpostavko za odločanje paziti po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - plačilo preživnine - dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je tožnik v zvezi s preživninsko obveznostjo priložil le notarski sporazum o preživljanju, ne pa tudi dokazil o plačilu te obveznosti, bi moral organ za BPP tožnika v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZUP pozvati, naj jih predloži. Ker tega ni storil, je kršil navedeno pravilo upravnega postopka, to pa je vplivalo ali bi lahko vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - exceptio illegalis
V zadevi ni sporno, da je tožnik zahteval izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi bil zgrajen na zemljiščih, glede katerih je bil sprejet Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč. Sodišče meni, da omenjeni sklep v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen, saj njegova vsebina ni v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZPNačrt-B, ki zahteva, da mora biti iz njega razviden natančen obseg širitve stavbnih zemljišč. Poleg tega je iz predloženih upravnih spisov razvidno, da v postopku sprejemanja sklepa občina ni upoštevala niti določbe tretjega odstavka istega člena ZPNačrt, v skladu s katero bi morala sprejeti sklep (torej po sprejemu na občinskem svetu) poslati pristojnima ministrstvoma, šele po izteku petnajstdnevnega roka za odgovor pa ga objaviti v občinskem uradnem glasilu.
ZPP člen 10, 80, 81, 82. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti stranka - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je že bila vročena tožnikovemu zakonitemu zastopniku. To pomeni, da je bil tožnikov zakoniti zastopnik, ki je bil že med trajanjem upravnega postopka pritegnjen v sam postopek in je bil prav tako seznanjen tudi z zaključnima aktoma tega upravnega postopka, s tem, ko mu je bila izpodbijana odločba vročena dne 24. 4. 2015, kot je razvidno iz dohodnega žiga na sami izpodbijani odločbi. S tem pa je bila vzpostavljena tudi možnost oziroma dolžnost, da bi zoper izdano dokončno upravno odločbo vložil v skladu s pravnim poukom, ki ga izpodbijana odločba vsebuje v svojem zaključnem delu, tožbo v upravnem sporu, če bi presodil, če bi presodil, da je to v tožnikovo korist.
sofinanciranje iz javnih sredstev - status stranskega udeleženca - priznanje statusa stranskega udeleženca - vsebinsko obravnavanje tožbe
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
ZGO-1 člen 153, 153/2. ZUP člen 260, 260/1, 276, 276/1, 276/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka
Presojo, ali bi novo dejstvo ali nov dokaz lahko pripeljala do drugačne odločitve, bi organ v postopku preizkusa predloga za obnovo postopka lahko opravil šele, če bi ugotovil, da predloga ni mogoče zavreči iz razlogov po prvem odstavku 267. člena ZUP. Obravnavani primer pa ni tak, ker dejstvo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, ni novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
Stališče, da načrtovana gradnja tožnikovi stavbi ne bo zmanjšala osončenja preko predpisane meje, je prvostopenjski organ pojasnil na 10. in 11. strani izpodbijane odločbe in na podlagi podatkov v predloženi vodilni mapi PGD – dopolnitev št. 6 ugotovil, da bo ta pogoj iz OPN izpolnjen.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo tudi stališča upravnega organa v zvezi z zatrjevano nelegalnostjo garaže, ki bo nadzidana, in glede hrupa v času gradnje. Glede slednjega je upravni organ pravilno navedel, da iz dopolnitve št. 6 vodilne mape izhaja, da bo morebitno povečanje hrupa v času gradnje kratkotrajno in le v dnevnem času, preseganja mejnih vrednosti pa ni pričakovati. To pomeni, da bi tožnik omenjeno lahko izpodbijal le s trditvami o preseganju mejnih vrednosti, za kar pa bi moral predložiti dokaze.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Tožničina prošnja za dodelitev BPP se sicer res nanaša zgolj na „vložitev revizije“, vendar sodišče meni, da toženka od tožnice kot laične stranke ne more pričakovati oziroma zahtevati, da bi v prošnji za BPP določno navedla vsa opravila ali predhodne postopke, ki bodo za to morda potrebni. V zvezi s tem sodišče pripominja še, da bi toženka v primeru, če je menila, da tožnica ne more uveljavljati razlogov, ki bi lahko pripeljali do dopustitve revizije, morala tožnico o teh razlogih zaslišati in se do njih v obrazložitvi odločbe določno opredeliti.