Ker dopolnjena pokojninska doba ne dosega tretjine razdobja med dopolnjenim dvajsetim letom tožnikove starosti in njegovo starostjo ob nastanku invalidnosti, sodišče pravilno ni ugodilo tožbenemu zahtevku za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - nesreča pri delu
Žlica nakladalnega stroja, v kateri se je nahajal lateks, je bila le približno en meter od tal, prekriti jo je bilo treba s folijo in ustrezno obtežiti. Iz takšne dejavnosti, ki je preprosta in enostavna, ne sledi povečana nevarnost za življenje in zdravje, čeprav se je opravljala med sunki vetra pred poletno nevihto. Zato pri presoji odgovornosti tožene stranke ni mogoče uporabiti določbe 149. člena OZ o domnevi vzročnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004586
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4.URS člen 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje
Pred uveljavitvijo novega Kazenskega zakonika je bilo izjemoma mogoče ugotoviti obstoj nadaljevanega kaznivega dejanja, ko je šlo za več kaznivih dejanj zoper osebo ali osebnostno vrednoto takrat, ko so bili posamezni fakti storjeni na škodo istega oškodovanca.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - teritorialno območje za koncesijo - prepoved opravljanja dejavnosti - prodaja zdravil prek interneta - javne službe
Tožnik ni imel koncesije za prodajo zdravil preko interneta, prav tako za takšno prodajo njegova lekarna ni bila verificirana. Ravnanje upravnega odbora toženca, ki je tožniku prepovedal tako prodajo ni bilo protipravno in je bilo v skladu s pooblastili odbora po ZLD.
Ker so hišniška stanovanja po samem zakonu postala solastnina solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš, niso mogla biti predmet odkupa po 117. členu SZ. Odločitev sodišč, da je predmet obravnavane pogodbe, t.j. prenos lastninske pravice na hišniškem stanovanju na podlagi določb Stanovanjskega zakona o lastninjenju stanovanj v družbeni lastnini, nedopusten in da je zato pogodba nična, je pravilna.
ZUS člen 15, 16, 36, 36/1, 51, 51/2.ZPP člen 278, 318. ZPD člen 5, 5/2-5, 11, 11/1, 55, 55/3. ZDavP člen 15, 39. Slovenski računovodski standardi standard 21, 21/1-9, 21/1-12, 21/1-14.
izvedba dokazov - primerna uporaba ZPP - zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo - nevročitev odgovora na tožbo - reprodukcijski material - nenamenska uporaba - prometni davek - pogojna oprostitev - kooperacijska pogodba - odpis proizvodov - vodenje evidenc - potni nalog - obračun potnih stroškov - verodostojnost - izpisek kontnih kartic - kalo
Če vrhovno sodišče s sklepom vrne spor v novo odločanje sodišču prve stopnje, to ne pomeni, da mora to izvesti vse dokaze, ki jih je predlagala stranka, ampak ima po ZUS pooblastilo, da izvede tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev. V ZUS je odgovor na tožbo urejen drugače kot v ZPP, zato v upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe na podlagi ZPP tudi, če odgovor na tožbo ni obrazložen. Nevročitev odgovora na tožbo, katerega vsebina je le pavšalna, ni kršitev načela kontradiktornosti postopka. Odpis proizvodov in reprodukcijskega materiala je brez plačila davka mogoč le za tisti material, ki je dejansko uporabljen v proizvodnji. Zato mora kupec blaga, ki je bil oproščen prometnega davka, na podlagi izjave voditi evidenco tega blaga. Ni namreč mogoče odpisati blaga kar na podlagi normativov, ne da bi bil ugotovljen dejanski kalo. Potni nalog ni verodostojna računovodska listina, ampak nalog za izvedbo, zato pa so obračuni potnih stroškov temelj za knjiženje, vendar le, če so neoporečni po vsebinski, računski in formalni plati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004603
KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.KZ-1 člen 91, 91/2.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zastaranje izvršitve kazni - postopek z izrednim pravnim sredstvom
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona, saj ne moreta hkrati teči zastaranje kazenskega pregona in zastaranje izvršitve kazni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004544
ZKP člen 355, 355/2, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 145, 145/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - grožnja v narečju - sklicevanje na predhodni opis - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - dokazna ocena
V narečju zapisana grožnja obsojenca oškodovancu, "nes preživa" (to je, da ne bo preživel), vsebuje popolno konkretizacijo abstraktnega kazenskopravnega pojma grožnje po prvem odstavku 145. člena KZ in ne gre za nerazumljiv izrek v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Čeprav ne gre za obsodbe za istovrstna kazniva dejanja, so podatki o prejšnjih obsodbah lahko podlaga za oceno obstoja pripornega razloga, saj kažejo na način osumljenčevega življenja oziroma njegove osebne lastnosti.
ZPP člen 2, 2/1, 7, 236, 285, 302, 302/3, 339, 339/2-14, 371.ZZZDR člen 59, 59/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev - deleži na skupnem premoženju - navidezna pogodba - slamnati kupec - formalni pravni viri - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - ponovno zaslišanje priče - - načelo neposrednosti - materialno procesno vodstvo
Res je, da niti OZ niti ZOR, ne vsebujeta določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe s slamnatim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. To pa pomeni, da sodbi nižjih sodišč ne temeljita na formalnih pravnih virih. Formalni pravni vir za rešitev spornega razmerja so namreč vse tiste določbe v zgoraj omenjenih zakonih, ki urejajo pogodbena razmerja. Povedano drugače, pogodba s slamnatim kupcem ne predstavlja nič drugega kot dva povezana pravna posla (pogodba prodajalca z navideznim kupcem in zavezo navideznega kupca, da bo koristi iz prodajne pogodbe prenesel na resničnega kupca, ki ne more ali ne želi nastopati kot kupec), ki ju je sodna praksa in teorija združila v enoten pojem.
Odgovornost države za škodo, ki je posledica padca, ker ni očistila (poledenelega) parkirišča pred sodiščem, ki je v upravljanju sodišča in v lasti RS.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 3, 3/1-a, 3/2-2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic
V obravnavani zadevi je toženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola kršil svojo pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe in zato izgubil svoje zavarovalne pravice, kot je to določeno v točki a) prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-95.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z gradbenega odra - varnost pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Dolžnost tožnikovih predpostavljenih je bila, da pred začetkom dela preverijo, ali gradbeni oder ustreza predpisom. Ker to ni bilo storjeno, preozek oder pa je v vzročni zvezi s tožnikovim padcem, zadeva toženo stranko odgovornost za nastalo škodo. Vendar pa je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da je dolžnost vsakega delavca, da skrbi za lastno varnost in opravlja delo tako, da njegovo življenje ali zdravje ni ogroženo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZDen člen 51, 51/1, 88, 88/2. ZUP (1986) člen 144. ZUS-1 člen 94, 94/2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zavezanec za vrnitev stvari – predhodno vprašanje – ničnost razpolaganja - deklaratorna narava vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivne narave.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Gre za vprašanje določanja vrednosti podržavljenega premoženja, o čemer pa obstoji ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS. Odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa od navedenih stališč, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, kot zatrjujeta revidentki.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic - nenominirani kapital - obnova postopka - določitev upravičenca - cena delnice - konstitutivni element odločbe - poziv upravičencem - objava poziva - cenitev - drugačna odločitev - stroški upravnega postopka - paricijski rok - zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo. Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena OZ, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.