vročanje - fikcija vročitve - pravilnost vročitve - vročanje na naslovu prebivališča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je bilo obvestilo o sodnem pisanju puščeno na naslovu, ki je drugačen od naslova, kot ga je toženec ves postopek navajal kot svoj naslov, ni mogoče šteti, da je bila taka vročitev opravljena pravilno. Tega sklepa ne more spremeniti dejstvo, da je toženec nekatera sodna pisanja, poslana med postopkom na isti naslov, kot mu je bila poslana sodba, dejansko prejel, druga pa so bila vrnjena z oznako "ni dvignil".
poroštvo - osebno poroštvo - opravičljiva zmota - pravna zaveza v tujem jeziku
Revident je poroštveno izjavo podpisal prostovoljno in hkrati pristal na podpis izjave v nemškem jeziku. Neuspešno je revidentovo sklicevanje na zmoto, ki naj bi bila podana ob nastanku enostranskega in pravočasno nikoli izpodbijanega pravnega posla, saj so roki iz 117. člena ZOR že potekli.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Ker je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga za izvedbo dokaza z izvedencem kinološke stroke ustrezno obrazložena, očitek o kršitvi pravic do enakopravnega obravnavanja pred sodiščem ni utemeljen.
V prvem delu dogodka je šlo za drugotoženčevo odvračanje tožnikovega protipravnega napada, torej za lastno obrambo, zaradi česar je bila izključena protipravnost in s tem odškodninska odgovornost drugega toženca. V drugem delu dogodka naj bi šlo za brcanje v tožnikovo glavo, ki ni dokazano. Predvsem pa ni dokazana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožencev in škodo, ki je nastala tožniku. Nedokazano je ostalo, da tožnikova poškodba glave izvira iz brcanja.
podlage odškodninske odgovornosti - nastanek premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na ugotovitvi, da tožnik v času rušenja ni imel v šupi shranjenih stvari, za katere je zahteval plačilo odškodnine.
Zato je zaman tudi tožnikovo zavzemanje za uporabo določbe 216. člena ZPP. Če škode ni, uporaba te določbe sploh ni možna, saj manjka eden izmed nujno kumulativno podanih pogojev za nastanek odškodninske obveznosti.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZPP člen 25.ZJU člen 5, 24, 100.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prepoved opravljanja dejavnosti - javni uslužbenec
V primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 100. člena ZJU je nadaljnji obstoj delovnega razmerja delavca v državnem organu pogojevan s prepovedjo opravljanja takšne dejavnosti. Na podlagi citiranega določila ZJU se torej določi obveznost (prepoved), ki jo mora delavec v okviru sklenjenega delovnega razmerja spoštovati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov
Sodišče prve stopnje, ki je v dokaznem postopku ugodilo dokaznim predlogom obrambe, vendar jih kasneje ni izvedlo, ker je ugotovilo, da predlagani dokazi sploh ne obstajajo, ni kršilo pravic obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004611
ZKP člen 372, 372-1, 434, 437, 437/1.KZ člen 145, 145/1.
obtožni predlog - predhodni preizkus obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Opis dejanja kot historičnega dogodka mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki konkretizirajo kaznivo dejanje. Odgovornost tožilca je, da v opisu dejanja navede tudi dejstva in okoliščine, ki omogočajo: 1) presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, 2) določitev, kaj je predmet postopka oziroma dokazovanja in 3) obrambi, da natančno ve, kaj je predmet obtožbe, to pa je predpogoj za uspešno obrambo.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico - sklenitev sporazuma - soglasje volj - zastopanje po odvetniku - pravdno pooblastilo - sodna poravnava
Pravdno pooblastilo se vedno nanaša na tisto zadevo, v kateri ga pooblaščenec ali pooblastitelj predloži sodišču.
ODZ paragraf 326, 328, 1463, 1500. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest
Sodišče je na podlagi ugotovljenih dejstev in ob neutemeljenosti navedb toženk o tem, da je bila tožnikova žena ob parcelaciji seznanjena s tem, da tožnik ni lastnik, pravilno sklenilo, da pomisleki toženk v zvezi z veljavnostjo pogodbe in z zemljiškoknjižnim prenosom niso pomembni za presojo tožnikove dobrovernosti.
neveljavnost pogodbe - zakupna pogodba - ničnost - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičini
Tožnik zatrjuje, da je s sporno zakupno pogodbo prizadet kot lastnik, ker je ne-lastnik parcel brez njegovega soglasja oddal v zakup tuje zemljišče. ZTLR je omogočal učinkovito varstvo lastninske pravice s tem, da je v 37. členu omogočal, da lastnik kadarkoli in zoper kogarkoli lahko zahteva vrnitev individualno določene stvari, katere lastnik je. Če bi tožnik vložil ustrezno tožbo in bi toženke ugovarjale, češ da je njihov pravni prednik sklenil zakupno pogodbo, bi moralo sodišče o veljavnosti pogodbe odločiti kot o predhodnem vprašanju in tak postopek gotovo ne bi bil daljši, kot v danem primeru, ko je tožnik s posebno tožbo najprej uveljavljal ničnost pogodbe in bi šele nato vložil lastninsko tožbo.
OZ člen 333.ZUJIK člen 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93.
izpraznitev kulturnega doma - javna kulturna infrastruktura - pogodba o uporabi javne kulturne infrastrukture - prenehanje trajnega razmerja - vložitev tožbe
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja. Prenehanje nastane, ko ena od strank izjavi svojo voljo, da želi doseči prenehanje. Volja se izjavi s posebno izjavo - odpovedjo. Kadar pa želi zakonodajalec doseči višjo stopnjo varstva določenih oseb v trajnem razmerju, pa s posebnim pravilom določi, da je odpoved mogoča samo z vložitvijo tožbe. Navedenega ZUJIK ne predpisuje.
denacionalizacija - možnost prejetja odškodnine od tuje države
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da je bila z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.5.1951 odrejena sekvestracija vsega premoženja M.V. (tožnikove tete) v smislu Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ). Iz zemljiške knjige pa izhaja, da je bila sporna parcela v državno last prenešena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3.4.1959, izdanega zaradi zemljiškoknjižne izvedbe sklepa o zaplembi z dne 21.1.1959, izdanega v času, ko je prejšnja lastnica M.V. že bila ameriška državljanka (ameriško državljanstvo je pridobila, kar ni sporno, 18.10.1955). Glede na to je imela po Sporazumu med Vlado FLRJ in Vlado ZDA z dne 5.11.1964 pravico za odvzeto premoženje dobiti odškodnino od ZDA ter jo ta okoliščina zato po 2. odstavku 10. člena ZDen iz denacionalizacije izključuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 9, 9/1.
denacionalizacija -revizija - dovoljenost - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
ZDDPO člen 64, 65. ZDDPO (1990) člen 21, 21/2. ZDavP člen 112.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - sprememba zakona - uveljavljanje davčne olajšave - prehodne določbe
Med prehodnimi določbami ZDDPO je v 64. členu določeno (le to), da lahko z uveljavljanjem davčne olajšave po 21. členu ZDDPO (1990) do izteka tam določenih obdobij nadaljujejo le tisti zavezanci, ki so tako olajšavo uveljavili na podlagi ZDDPO(1990). Ker je tožeča stranka prvi dobiček izkazala šele za leto 1995, v letu 1996 ni mogla uveljaviti davčne olajšave iz 21. člena ZDDPO(1990), ker od 1.1.1994, ko je začel veljati novi ZDDPO, za novo uveljavljanje te davčne olajšave ni (bilo več) pravne podlage.
Pripoznava dolga je enostranska izjava volje dolžnika. Usmerjena je sicer proti upniku, vendar za njeno učinkovanje privolitev upnika ni potrebna in tudi obličnost ni predpisana. Zato vprašanje učinkovitosti same izvensodne poravnave zaradi neizpolnitve v njej določenih pogojev v tej zadevi ni pravno odločilno.
Revizijsko sodišče je presojalo zapis o izvensodni poravnavi le kot listino, ki vsebuje tudi pisno enostransko izjavo prve toženke o dolgu.
Za pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga zadostuje pripoznava temelja terjatve.
Revizijsko sodišče ne sme sprejeti vloge razlagalca nejasnih navedb revidenta, ker bi sicer poseglo v pravice druge pravdne stranke. Nejasno označbo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je zato treba upoštevati tako, kot če ta vrednost sploh ne bi bila označena.
ZPP člen 17, 17/2, 47, 47/1, 61.ZMZPP člen 48, 49. ZIZ10, 10/1, člen 266.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredi - zavrženje revizije
Sodišče tudi o absolutni nepristojnosti (oziroma o pomanjkanju jurisdikcije) odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana. Ob takšnem pristopu k vprašanju pristojnosti se pokaže, da je slovensko (mariborsko) sodišče pristojno za toženca že po načelu actor sequitur forum rei.
Posojilna pogodba ni realen kotrakt, kar sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali in sta izhajali iz obstoja pogodbe, pri tem pa sta ugotovili, da je tožnica denar izročila. Zato sta tožencu tudi naložila vrnitev izročenega zneska z ustreznimi obrestmi.