upravni spor - izdaja novega upravnega akta med upravnim sporom - izjava tožnika - ustavitev postopka
Toženka je sodišču sporočila, da so tožbene navedbe v celoti utemeljene in da bo postopala v skladu z 273. členom ZUP ter izdala odločbo o spremembi oziroma odpravi izpodbijane odločbe, s čimer bo v celoti ugodila vsem tožbenim zahtevkom, kar je nato tudi storila. Ko je bila nova odločba vročena tožniku, ga je sodišče v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 pozvalo, da sporoči, ali vztraja pri vloženi tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Tožnik je izjavil, da umika tožbo in sodišču predlaga, da postopek ustavi. Ker tožnik po pozivu sodišča pri tožbi ni vztrajal, je sodišče postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo in nov dokaz - načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi
Tožnika zatrjujeta dejstvo, za katerega dokazujeta, da je obstajalo že v času postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Vendar pa tega dejstva v prejšnjem postopku nista zatrjevala. Kot dokaz sta k zahtevi za obnovo postopka priložila izvedeniško mnenje, izdelano s strani C. d.o.o. z dne 4. 6. 2014. Ta dokaz je nastal šele po izdaji gradbenega dovoljenja, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP.
Dolžnost uradne osebe, da opozori stranki na uveljavljanje njunih pravic v postopku bi v konkretnem primeru obstajala le, v kolikor bi tožnika že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zatrjevala, da je faktor pozidanosti presežen. V tem primeru bi uradna oseba imela razlog za to, da bi lahko bodisi sama bodisi strankama predlagala, naj za to predložita ustrezne dokaze, med katere spadajo tudi izvedeniška mnenja.
ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7. ZIL-1 člen 42, 45, 45/1, 46, 46/1, 55, 55/1, 58, 58/1, 59, 111. Uredba (ES) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil člen 13. Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil člen 4, 4-1.
industrijska lastnina - kolektivna blagovna znamka - geografska označba - pravica do uporabe kolektivne znamke in geografskega porekla - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka se sklicuje na določbe ZIL-1, konkretno na določbo 59. člena tega zakona in na tej podlagi utemeljuje, da ima pravico do uporabe imena sira „Tolminc“ po pridobljeni kolektivni blagovni znamki kot tudi do uporabe istega imena za sir z označenim geografskim poreklom, pri čemer so lastnosti prvega določene v pravilniku o kolektivni znamki, lastnosti drugega pa določa specifikacija. Prav tako pojasnjuje, da je ime prvega pri certifikacijskem uradu, torej Uradu RS za intelektualno lastnino, zaradi jasnosti spremenila v „Tminc“. Sodišče ugotavlja, da teh okoliščin tožena stranka ni ugotavljala in je zato dejansko stanje v tej smeri nepopolno ugotovljeno.
Tožbeni razlogi zastavljajo vprašanje o razmerju med posameznimi normativnimi predpisi in vprašanje o pomenu registracije blagovne znamke in geografske označbe (enako je tožeča stranka navajala že v izjavi ob tem, ko je bila seznanjena z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, kot tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo). Dejstvo je namreč, da je postopek registracije namenjen prav temu, da se dopusti registracija, s tem pa tudi uporaba v prometu, le tistih blagovnih znamk in tistih geografskih označb, ki izpolnjujejo pogoje ZIL-1, za kar pa je pristojen Urad RS za intelektualno lastnino. Tudi do teh trditev tožeče stranke se tožena stranka ni opredelila niti preverila upravičenj tožeče stranke, ki, kot zatrjuje, izhajajo iz registrirane blagovne znamke in geografske označbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in s pridobitvijo podatkov pri tožnicah. To pa pomeni, da inšpekcijski organ kot prvostopenjski organ ni odločal v skrajšanem postopku, pač pa pričel odločati v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožnicama kot inšpekcijskima zavezankama možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZBPP člen 46, 48, 48/1. ZBPP-C člen 48, 48/5, 29, 30. ZUP člen 9, 9/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - sprememba predpisa v času odločanja - pravica stranke do izjave
Upravni postopek izdaje izpodbijanega sklepa, to je postopek izdaje sklepa o vrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči, se je začel in končal že po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči. Spremenjeni ZBPP pa v novem, petem odstavku 48. člena določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena (le ta se nanaša na stroške postopka, če je dobil odškodnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje) dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.
Določilo 29. člena ZBPP-C se ne nanaša na obravnavani primer, saj se v obravnavanem primeru postopek, zaradi katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni končal s pravnomočno ali nepravnomočno odločbo, ampak se je končal s sodno poravnavo. Gre za različen zaključek postopka, saj 48. člen izrecno razlikuje med zaključkom postopka z odločbo sodišča (le ta je določen v prvem odstavku 48. člena ZBPP) in zaključkom postopka s sodno poravnavo ali izvensodno poravnavo (tak zaključek je določen z petim odstavkom 48. člena ZBPP).
ZKme-1 člen 7, 143, 143/5. SPZ člen 43, 43/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2-7, 35, 39, 39/2.
GERK - izbris GERK-a iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica uporabe - druga pravna podlaga - priposestvovanje - lastninska tožba
Tožeči stranki nista zemljiškoknjižni lastnici spornega zemljišča. Tožeči stranki na poziv tožene stranke tudi nista predložili dokazila, s katerim bi izkazali pravico do uporabe zemljišča. Zatrjevanja tožeče stranke, da sta v skladu z drugim odstavkom 43. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) kot dobroverna lastniška posestnika nepremičnine pridobila lastninsko pravico na sporni parceli ter vloženo tožbo v zvezi z lastninsko pravico tožeče stranke, pa ni mogoče šteti kot drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč, saj je, kakor tožeči stranki v tožbi tudi sami navajata, lastninska pravica predmet spora med zemljiškoknjižno lastnico in tožečima strankam. Glede na to, da zemljiškoknjižna lastnica tožeči stranki ni dala soglasja za uporabo spornega zemljišča, tožeča stranka ne izkazuje pravice do uporabe zemljišč, zato je odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - temeljne zahteve projektiranja - izračunavanje površin in prostornin - standard SIST ISO
Vprašanje skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja preverja prek PGD, ki mora biti izdelan v skladu s predpisi in standardi. Kot eden izmed teh standardov je z 207. členom ZGO-1 za izračunavanje površin in prostornin določen SIST ISO 9836.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vračilo napotnice - začetek teka roka za vračilo napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
40. člen ZBPP določa rok, v katerem je izvajalec BPP dolžan vrniti napotnico, in tudi posledico, če se napotnica ne vrne v predpisanem roku. Določba je prisilne narave in zato je pristojni organ nanjo vezan, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka za vračilo napotnice ne more odobriti plačila, pa čeprav je storitev opravljena. V obravnavani zadevi je sporen začetek teka roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru opravljena odobrena storitev BPP. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP: prosilki se odobri redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Enako izhaja iz napotnice. To pa pomeni, da je bila storitev opravljena z vročitvijo sodbe tožeči stranki ter da se odobrena BPP ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku, kakršno je pridobitev potrdila o pravnomočnosti, na katerega se sklicuje tožeča stranka. To nadalje pomeni, da je pristojni organ pravilno štel storitev za opravljeno z vročitvijo sodbe ter glede na (nesporni) datum vračila napotnice predlog tožeče stranke za plačilo storitve BPP kot prepozen zavrgel.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zahteva za vračilo preplačila davkov - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - podatek iz katastra stavb
Postopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, temveč bi bil tožnik do njega upravičen le v okviru rednih pravnih sredstev (pritožbe).
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta
Tožeča stranka podatkov iz Letne analize kakovosti mature ne sme uporabiti za razvrščanje šol, tožena stranka pa ni utemeljila, da ustvarjanje novega dokumenta v konkretnem primeru ne bi pomenilo tudi že razvrščanja šol v smislu tretjega odstavka 18.a člena ZMat.
Ker je tožena stranka v celoti vezana na zahtevek stranke, ki je v spornem primeru povsem razumljiv in določen, ter na podlagi dejstva, da je bila tožniku že dodeljena brezplačna pravna pomoč v isti zadevi, česar tožnik v tožbi ne prereka, je tožena stranka v skladu z določbo 129. člena ZUP prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrgla.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o denarni kazni v upravni izvršbi ni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, glede na to, da je izdan na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 5. 12. 2011. Gre za dovolitev izvršbe za izpolnitev nedenarne obveznosti po drugih osebah oziroma s prisilitvijo v spornem primeru. Ker pa gre v obravnavanem primeru za upravni akt, s katerim ni bilo odločeno o nobenih koristi ali obveznosti tožnika (ni vsebinskega odločanja o zadevi), ampak gre zgolj za prisilno izvršitev že pravnomočno dovoljene izvršbe, tožnik za vložitev tožbe ne izkazuje pravnega interesa.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 47, 48. ZPP člen 205, 206. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 4, 6, 7, 13, 15. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 9, 25. ZDavP-2 člen 256.
dvojno obdavčevanje - postopek skupnega dogovora - upravni spor zoper odmerno odločbo - prekinitev postopka - uveljavitev v postopku skupnega dogovora sprejete odločitve - izredno pravno sredstvo
Odločitev o začetku postopka skupnega dogovora oziroma odločitev, sprejeta v takšnem postopku, ne predstavlja (predhodnega) vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o tožbi v upravnem sporu zoper odmerno odločbo. Razloga za prekinitev postopka po določbah ZUS-1 in ZPP tudi ne predstavlja predlog stranke pristojnemu organu, da začne postopek skupnega dogovora s pristojnim organom druge države. Po določbah Arbitražne konvencije in Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja namreč predložitev zadeve pristojnemu organu in postopek skupnega dogovora ni ovira za začetek ali nadaljevanje postopkov s pravnimi sredstvi, kar jasno sledi tudi iz priročnika OECD za učinkovite postopke skupnega dogovora in iz Komentarja OECD k 25. členu Vzorčnega sporazuma o davkih na dohodek in na premoženje. Obenem pa, glede na ureditev v notranji zakonodaji, presoja zakonitosti odmerne odločbe v upravnem sporu oziroma odločitev sodišča o vloženi tožbi ne preprečuje uveljavitve kasneje sprejete odločitve v postopku skupnega dogovora. Skladno z 256. členom ZDavP-2 se lahko odločitev, sprejeta v postopku skupnega dogovora, uveljavi ne glede na odločitve, ki so že bile sprejete v skladu s tem zakonom. Ker zakon uveljavitve odločitve, sprejete v postopku skupnega dogovora, v primerih, ko je odmerna odločba postala pravnomočna, ne izključuje, navedene določbe ni mogoče razumeti drugače, kot posebno izredno pravno sredstvo. Začetek postopka skupnega dogovora sicer ni izredno pravno sredstvo, je pa to po presoji tega sodišča uveljavitev odločitve, ki je bila sprejeta v postopku skupnega dogovora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pri presoji glede upravičenosti do BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
davek na dediščine in darila - obnova postopka - upravičeni vlagatelj predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga
Prvostopenjski organ je ob predhodnem preizkusu ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba. V smislu 261. člena ZUP lahko namreč obnovo predlaga stranka upravnega postopka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Iz podatkov spisa nesporno izhaja, da je bil davek na dediščine in darila odmerjen A.A. in da ga je ta tudi poravnal. Tožnik ni bil stranka omenjenega odmernega postopka, niti ni vstopil v že začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika ter zato ni oseba, ki bi bila upravičena vložiti predlog za obnovo postopka.
Tožnik zmotno meni, da bi moral organ zavrniti vpis GERK za nosilca B.B., ker ta organu ni predložil zakupne pogodbe, temveč le izjavo o zakupu, ter da je zakupna pogodba, s katero on izkazuje pravico uporabe, sklenjena do konca leta 2017. To bi namreč pomenilo, da bi se organ spuščal v presojo veljavnosti sklenjenih zakupnih pogodb, kar pa ne sodi v njegovo pristojnost – ne samo glede na 34. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, temveč tudi glede na splošno stvarno pristojnost upravnih organov, ki odločajo o upravnih zadevah (2. člen ZUP).
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predhodno vprašanje - vložitev vloge za ugotavljanje statusa kmeta - davek na dediščine in darila
V tem upravnem sporu se izpodbija sklep, s katerim se tožeči stranki nalaga, da zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri odmeri davka na dediščine sproži ustrezen postopek pri upravni enoti Lendava. Gre torej za sklep, izdan v okviru izvedbe postopka odmere davka na dediščine tožniku, oziroma odločitve o tem, ali se mu davek na dediščino odmeri ali ne. Ne predstavlja pa izpodbijani sklep takšnega sklepa, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta, torej glede odmere davka na dediščine, obnovljen, ustavljen ali končan.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 101, 102. ZUS-1 člen 20, 20/3.
registracija znamke - mednarodna znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - tožbena novota
Ocena urada o vizualni nepodobnosti znakov je prepričljiva. Upoštevaje, da sta znamki registrirani za zdravila in farmacevtske preparate za človeško uporabo (prijavljena znamka) ter farmacevtske preparate (tožnikova prejšnja znamka), je logičen sklep, da je raven potrošnikove pozornosti večja kot pri vsakodnevnem blagu ter da zato k vizualnemu dojemanju znakov lahko pomembno prispevata tudi različna sredinski in končni del besed.
Za oceno fonetične podobnosti je odločilna izgovorjava, in oceni urada, da sta po izgovorjavi besedna dela „helikoks“ in „heplikou“ zaradi različnih sredinskih in končnih delov besed različna, je mogoče pritrditi; na različnost zgolj dveh črk, pri čemer niti ni jasno, na kateri se tožnikova navedba nanaša (ali sta to C in X v prijavljeni znamki ter P in Q v prejšnji tožnikovi znamki), pa se pri fonetični primerjavi znakov po presoji sodišča tožnik ne more z uspehom sklicevati, saj je potrebno upoštevati umeščenost teh v določen besedni del, in kako se ta del, pa tudi cela beseda, izgovori.
dohodnina - obresti na denarne depozite - smrt zavezanca - vrednost podedovanega premoženja - izogibanje plačilu davka
Če je zavezanec umrl pred vložitvijo napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, so dolžni napoved vložiti zavezančevi pravni nasledniki v imenu pokojnega zavezanca in za račun vseh dedičev. V konkretnem primeru tožnica zatrjuje, da je po pokojni sestri dedovala le 41,55 EUR in da zato ni dolžna plačati naloženega ji davka. V tej zvezi sodišče pripominja, da tožnica ne zanika ugotovitve davčnega organa, da je po pokojni sestri prejela 203.670,00 EUR. Tudi ne pojasni, zakaj ji je bil omenjeni denar izročen štiri dni pred smrtjo sestre in kakšni so bili razlogi za to. Sodišče zato utemeljeno sklepa, da je bil denar tožnici izročen zaradi predvidenega izogibanja plačilu davkov. Z izogibanjem predpisov pa se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, kar določa četrti odstavek 74. člena ZDavP-2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo - stroški postopka
V obravnavani zadevi drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgel oz. zavrnil, prav tako tudi ni sam odločil o zadevi, zaradi česar po določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bil dolžan odločati o stroških. Organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodil in odločbo prvostopenjskega organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.