davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - dopustni ugovori
Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv - ocena komisije za spremljanje poskusnega dela - načelo zaslišanja stranke
Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe o razrešitvi iz višjega naziva in imenovanje v nižji naziv, kar je posledica negativne ocene komisije za spremljanje poskusnega dela, zato sodišče meni, da bi se morala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opredeliti do ocene navedene komisije. Pri tem pa je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel zgolj to, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, drugostopenjski organ pa je glede tožničinih ugovorov zoper ugotovitve komisije navedel zgolj to, da se v tem postopku ne more spuščati v utemeljenost podane ocene poskusnega dela, zlasti zato, ker se je tožnica strinjala s premestitvijo na drugo delovno mesto.
Tožnica je dne 12. 3. 2015 seznanjena z oceno poskusnega dela, ni pa niti iz upravnega spisa niti iz prvostopenjske odločbe razvidno, ali ji je bila razen tega, da je bila z oceno seznanjena, dana tudi izrecna možnost, da se do te ocene opredeli v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe.
ZTuj-2 člen 65, 65/4, 66, 66/1, 67, 67/5, 68, 68/1.
tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nevarnost pobega
Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določila 4. odstavka 65. člena in 1. odstavka 66. člena ZTuj-2 v povezavi z določili 5. odstavka 67. člena in 1. odstavka 68. člena ZTuj-2, v dejanskem pogledu pa na ugotovitve, da je bila tožniku že predhodno izdana odločba o vrnitvi z določenim 7-dnevnim rokom za prostovoljno vrnitev, št. 2253-57/2015/2 z dne 27. 5. 2015, ki je postala dokončna 27. 7. 2015, zato bi moral tožnik zapustiti območje RS v dodatno danem roku sedem dni, to je do 4. 8. 2015, česar pa tožnik ni storil in je še nadalje nezakonito prebival na območju RS.
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen, ki jo je tudi že prestal v času od 12. 8. 2014 do 27. 5. 2015, ter že predhodno dne 15. 3. 2013 kaznovan zaradi storitve prekrška iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZJRM-1, za kar mu je bila izrečena globa. Vse navedeno predstavlja zadostno dejansko podlago za zaključek, da so v tožnikovem primeru izkazane okoliščine, ki jih je že zakonodajalec primeroma štel z določili prve do pete alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 kot takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, kateremu je bila, tako kot tožniku, že predhodno izdana (dokončna, pravnomočna in izvršljiva) odločba o vrnitvi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku
Tožena stranka je na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je (pred izdajo odločbe, ob podaji prošnje, ob navzočnosti pooblaščenca PIC), navedel tožnik in ki ne pomenijo dejanj preganjanja, niti ne resne škode, lahko dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila v pospešenem postopku.
ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 179, 179/3, 237, 237/1, 237/1-3, 254. ZUS-1 člen 27, 27/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 5.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb, ki očitno niso pravno nepomembne, ni upošteval. Skladno s 1. odstavkom 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje tujec lahko izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali tujini.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnica med drugim ni točno vedela, katere osebe vse so pooblaščene za zastopanje njenega podjetja, saj je netočno navedla, da je poleg nje, kot 100% lastnice, ustanoviteljice in edine družbenice podjetja, ter prokuristke Č.Č., za zastopanje navedenega podjetja pooblaščena tudi računovodja. Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, saj je že tožena stranka v izpodbijani odločbi logično in prepričljivo obrazložila svoje razloge za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu RS.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - načelo materialne resnice - načelo sorazmernosti
Tožbene navedbe, da se gospodarski subjekti lahko povsem svobodno odločajo, pri kom se bodo storitve najemale in po kakšni ceni, so pravilne. Vendar pa se pri vrednotenju posla upoštevajo vse okoliščine sklenjenega posla, tudi dejstvo, da gre za posel sklenjen med povezanima osebama in da do sklenitve takšnega posla ne bi prišlo na trgu med poslovno nepovezanimi osebami. Po presoji sodišča sta davčna organa tudi ta posel pravilno presojala po dejanski ekonomski vsebini, v skladu z določbo 6. člena ZDavP-2. Pri tem sta upoštevala pravilno tudi dejstvo, da so bile storitve tudi po tej pogodbi zgolj obračunane, plačane pa v manjšem obsegu.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - oddaljenost zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da gre pri zemljiščih, ki se prodajata, za zemljišči, ki glede na različni vrsti rabe in preveliko oddaljenost od mejnih zemljišč, ne moreta imeti lastnosti sosednjih zemljišč, kot je to razlagal prvostopenjski organ. Te ugotovitve sodišče na podlagi listin priloženega upravnega spisa ne more preveriti. Iz tega razloga in zato, ker se ta ugotovitev bistveno razlikuje od ugotovitve prvostopenjskega organa in posledično vpliva na pravilno ugotovitev prednostnega upravičenca, je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno.
nezakonito bivanje v RS - odločba o vrnitvi - bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pogoj za izdajo odločbe o vrnitvi tujca je ugotovitev, da tujec nezakonito prebiva v RS. Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je navedeni pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Med strankama upravnega spora namreč ni sporno, da je tujka v državo vstopila dne 23. 7. 2015 in da je prijavo prebivališče v RS opravila na PP Celje 24. 7. 2015. V zadevi prav tako ni sporno, da bi lahko tožnica, državljanka Republike Moldavije, v RS prebivala 90 dni, sporno pa je, ali ob priliki nadzora nad zakonitostjo prebivanja v RS dne 28. 7. 2015 predložena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem B. d.o.o., vpliva na zakonitost tožničinega bivanja v RS, bivanja v nasprotju z vstopnim naslovom.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev kapitala - čas odsvojitve kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - ničnost pogodbe
Za določitev nastanka davčne obveznosti je pomemben čas odsvojitve kapitala. Za čas odsvojitve kapitala pa se po določbi 95. člena ZDoh-1 šteje datum sklenitve pogodbe. Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik poslovna deleža v družbah A. in B. odsvojil s pogodbama, ki sta bili sklenjeni 3. 4. 2006 oziroma 15. 8. 2006, kar pomeni, da je tega dne nastala tudi tožnikova davčna obveznost. Stališče sodne prakse je, da so za obdavčitev pravno relevantna le tista dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Kasneje predložena nepravnomočna sodba, ob upoštevanju zgoraj navedene zakonske ureditve, tako ne predstavlja podlage za drugačno odmero tožnikove davčne obveznosti.
DDV - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - fiktivni računi - davčna utaja - sodelovanje pri goljufiji - objektivne okoliščine
Vodenje ustrezne dokumentacije, pridobivanje podatkov in ustrezna skrbnost, ki se zahteva od gospodarskih subjektov po presoji sodišča niso ukrepi, ki bi presegali tisto, kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj. Opustitev vseh navedenih aktivnosti v povezavi z okoliščinami obravnavane zadeve, ki niso v skladu z običajno poslovno prakso, predstavljajo tudi po presoji sodišča take objektivne okoliščine, na podlagi katerih je upravičen zaključek, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajateljev računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - obnova postopka odmere davka - nova dejstva - očitne napake pri odmeri davka
Tožniku je bila izdana odločba, s katero mu je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, ki je že pravnomočna. Odločba je bila izdana 20. 6. 2013. Do spremembe podatkov o nepremičninah v registru je prišlo šele 30. 6. 2014. To pomeni, da ne gre za novo dejstvo v smislu 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2. Zato je pravilna odločitev davčnih organov, da niso podani pogoji za obnovo postopka odmere davka. Prav tako niso podani pogoji za odpravo, razveljavitev in spremembo odločbe po 90. členu ZDavP-2, saj pri odmeri spornega davka tudi po mnenju sodišča ni prišlo do očitne napake.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - inšpekcijski zavezanec - investitor - enovit objekt - enostavni objekt
Sporni objekt, kar je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem ogledu, je zgrajen kot celota, kar je zelo jasno razvidno iz fotografij objekta priloženih upravnemu spisu (skupna streha, obodne in skupne stene), tožeča stranka pa nasprotnega ni zatrjevala.
Določba 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje določa pogoje umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, ki jih tožeča stranka ne pred izdajo izpodbijane odločbe, ne v času vložitve tožbe, ni izkazala. Sklicuje se sicer na lokacijsko informacijo občine Beltinci z dne 20. 3. 2013, s katero naj bi se zaključila gradnja štirih enostavnih objektov, vendar sama lokacijska informacija ne nadomešča gradbenega dovoljenja, ampak je skladno z določbami 80. člena ZUreP-1, informacija o namenski rabi prostora, lokacijskih in drugih pogojih, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatki o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju, zato njena pridobitev v sporni zadevi ni pomembna.
gozdno zemljišče - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - prednostna pravica pri nakupu gozda - ponudba - pooblastilo - veljavnost pooblastila
Ponudba za prodajo gozda je bila dana za vsa zemljišča za ceno skupaj 7.620,00 EUR, med drugimi pogoji prodaje pa je iz ponudbe razvidno, da se nekatere parcele prodajajo skupaj kot celota v znesku 3.350,00 EUR, druge parcele pa skupaj kot celota v znesku 4.270,00 EUR. Iz povzetega je razvidno, da je bila ponudba dana za vsa zemljišča, določena pa je bila tudi enotna cena za vsa zemljišča in šele v nadaljevanju je ponudba razdeljena na dva „dela“. Ker pa je A.A. sprejel ponudbo v celoti, torej oba ''dela'' ponudbe za ponujeno (skupno) ceno in ob tem uveljavljal prednostno pravico, je organ pravilno pristopil k obravnavi podanih vlog.
Pooblastilo je veljavno, ker je skladno z določbami ZUP (54., 55. in 56. člen ZUP), saj je bilo dano v pisni obliki in za prenos lastninske pravice, podpisano s strani pooblastiteljice, organ pa v njegovo pristnost očitno ni dvomil, saj ga ni preverjal. Zato ni pravno relevantno, da je podpis pooblastiteljice overil odvetnik in notar iz Hrvaške, kot tudi, da notarji v Sloveniji takega pooblastila ne bi sprejeli kot pravno veljavnega, kar zatrjuje tožnica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se kot podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca in njegovo družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Tožena stranka je tako ugotovljen dohodek obeh družinskih članov tudi pravilno zmanjšala za znesek izplačane preživnine za otroka študenta.
odobritev pravnega posla - javna dražba - rok za vložitev vloge za odobritev posla - zavrženje vloge
Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena po preteku 8-dnevnega roka, ki ga je določilo izvršilno sodišče in s katerim je bila drugotožnica ob vročitvi zapisnika o tretjem naroku za prodajo nepremičnine seznanjena. Drugotožnica tudi ni vložila prošnje za podaljšanje tega roka. Sodišče tako zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da ni sama kriva za zamudo roka, temveč upravni organ, ki ni hotel v roku vložene vloge, četudi nepopolne, sprejeti in da ji je bila s tem povzročena nepopravljiva škoda.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Do denarne odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je upravičena oseba (upravičenec), ki izpolnjuje pogoje, določene v 2. členu ZPŠOIRSP.
davčna izvršba - zamudne obresti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.
ZDoh-2 člen 43, 90, 90/4, 90/4-1. ZDDPO-2 člen 74.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - boniteta - prikrito izplačilo dobička
Dejstvo, da sta direktorja kot delojemalca vozili dejansko uporabljala v privatne namene, je po presoji sodišča zadostna podlaga za ugotovitev bonitete, ki se všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja za celotno obračunsko obdobje. Ko je v davčnem postopku ugotovljena zasebna uporaba službenih vozil (tudi če gre za enkraten dogodek), predstavlja takšna uporaba vozil boniteto in je obdavčena.
Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljivih tržnih cen, od katere se dohodnina izračuna in plača po 20% stopnji in velja kot dokončni davek (v danem primeru je cene določil tožnik sam). Tožnik kot izplačevalec pa mora, ko izplača nadomestilo, ki šteje za prikrito izplačilo dobička fizični osebi, v skladu s 1. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 to izplačilo obravnavati kot izplačilo dividende in kot plačnik davka na podlagi 283. člena ZDavP-2 izračunati in plačati davčni odtegljaj v višini 20% ob obračunu dohodka.