Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2, 220/2-b. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
Določbe člena 220(2)(b) CZS je treba presojati strogo in izključiti vsako možnost, da bi lahko prišlo do zlorabe predpisov. Za preferencialno obravnavo blaga so namreč predpisani določeni zakonski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni in ob izpolnjevanju katerih takšnemu blagu niso naložene uvozne dajatve. V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da blago, ki je predmet tega postopka, pogojev za preferencialno obravnavo ne izpolnjuje, vendar pa tožnik kot uvoznik tega blaga uveljavlja inštitut „nevknjižbe“ carinskega dolga po določbah člena 220(2)(b) CZS. Zato bi tožnik tudi po presoji sodišča moral izkazati, da je sam deloval v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 23. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 41/5, 51, 51/3, 62, 62/1, 62/1-4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - letna višina finančnega jamstva za obratovanje odlagališča - prehodno obdobje
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih v 51. členu določa, da je faza zapiranja odlagališča ali dela odlagališča zaključena, ko o tem odloči ministrstvo in ko določi upravljalca odlagališča in na podlagi poročila inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve z zvezi z zapiranjem odlagališča. Iz listin upravnega spisa ne izhaja, tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi si odločbo iz 51. člena Uredbe pridobila. Zato je tožena stranka v opredelitvi osnovnih podatkov odlagališča iz 2. točke priloge 9 k Uredbi ravnala pravilno, ko je v izračunu potrebnega finančnega jamstva, kot površino odlagališča štela celotno površino, saj je bila predmet okoljevarstvenega dovoljenja celotna površina odlagališča.
Finančno jamstvo se določa na dan izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, saj se le na ta način zagotovi, da so za obratovanje in zapiranje odlagališča zagotovljena potrebna sredstva. Glede na to, da bo odlagališče lahko obratovalo le do 31. 12. 2015, je treba zagotoviti temu ustrezno finančno jamstvo.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - vložitev zahteve za vračilo davka na motorna vozila - zamuda roka - materialni rok
Na podlagi osmega odstavku 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre v primeru roka iz osmega odstavka 11. člena ZDMV za materialni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice (prekluzija).
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo ne nasprotuje sklepu o izvršbi, pač pa izvršilnemu naslovu, torej nalogu za plačilo, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Piranu, saj zatrjuje, da je ta nezakonit. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, ampak le preveri ali ta izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja o nezakonitem postopanju udeležencev v kazenskem postopku, slabem finančnem iz zdravstvenem stanju ter predlog za odpis denarne kazni ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje - upravni spor - stranka v postopku - aktivna legitimacija - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - zavrženje tožbe
Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje drugotožnika je vložila prvotožeča stranka po svojem zakonitem zastopniku. Iz navedenega je razvidno, da je prvotožeča stranka v postopku izdaje dovoljenja za drugotožnika vložila le prošnjo za izdajo dovoljenja, ni pa bila stranka in tudi ne stranski udeleženec v tem postopku. Ker prvotožeča stranka takšnega položaja v upravnem postopku ni imela, tudi ne izkazuje pravnega interesa (ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi) za vložitev tožbe, kot je to pogoj po 17. členu ZUS-1.
Tožnika je sodišče opozorilo, da če v danem roku ne bo imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bo tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - pritožba zoper odmerno odločbo - rok za vložitev pritožbe - vročitev odločbe - zavrženje pritožbe - upravni spor - tožbena novota
Za odločitev je bistveno, da je bila odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 tožniku pravilno vročena na podlagi 87. člen ZUP. Tožnik je pritožbo vložil po izteku roka za pritožbo, kot ga določa ZUP. Tožnikova trditev, da sporočilo o prispeli pošiljki v skladu s 87. členom ZUP ni bilo nikoli nalepljeno na njegova vrata, glede česar predlaga tudi zaslišanje bivše žene in poštarja, je nedopustna tožbena novota iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
invalidi - volilna pravica - dostop do volišča - neenaka obravnava
Neizkazana ostaja tudi tožbena trditev o diskriminatorni obravnavi v zvezi s prilagoditvijo notranjosti volišč oz. glede dostopa do glasovalnega prostora in glasovalne skrinjice. Tožeči stranki na kršitev sklepata zgolj na podlagi izkušenj iz preteklih let. Po presoji sodišča je, ne glede na obstoječo normativno ureditev, tudi taka prilagoditev v praksi možna. Naloga volilne komisije in volilnih organov je, da v skladu z načelom „v korist volilni pravici“ ukrenejo kar je treba, da zagotovijo volilnemu upravičencu uresničitev njegove človekove pravice iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS. V primeru, ko so volilni organi o teh okoliščinah vnaprej obveščeni, kot je to primer v obravnavani zadevi, tožeči stranki kršitev volilne pravice v zvezi z notranjo ureditvijo volišč po presoji sodišča neutemeljeno zatrjujeta.
ZDavP-2 člen 88. ZUstS člen 43, 44, 47. ZUJF člen 193.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - učinek odločbe Ustavnega sodišča - pravnomočno razmerje
Z odločbo Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je bil 193. člen ZUJF, ki je v konkretnem primeru predstavljal pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo. Ker v času zahteve za oceno ustavnosti zakonska določba ni več veljala, je Ustavno sodišče odločitev sprejelo z učinkom razveljavitve. To pomeni, da se določba 193. člena ZUJF ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Drugače povedano, na razmerja, o katerih je bilo do začetka njenega učinkovanja pravnomočno odločeno, odločitev Ustavnega sodišča ne vpliva. To po presoji sodišča pomeni, da glede na določbe ZUstS, ki izrecno urejajo pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča in ki jih je šteti za specialne glede na določbe ZDavP-2, ni pravne podlage za to, da se, pa čeprav z izrednim pravnim sredstvom, poseže v pravnomočno odmerno odločbo.
Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je nadzorstveni organ o pritožbi oziroma drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter odločbo presodil za zakonito. Ali je to pravno sredstvo vloženo na zahtevo ali pobudo davčnega zavezanca in se o njem odloča na zahtevo ali po uradni dolžnosti, navedenega ne spremeni.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - objekti v rudniškem prostoru - pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin - bogatenje mineralnih surovin
Pravna opredelitev bogatitve mineralnih surovin ne zajema priprave asfaltne mešanice.
Široka interpretacija pojma bogatenja je v očitnem nasprotju z namenom petega odstavka 1. člena ZGO-1, ki že v izhodišču predstavlja izjemo od splošne ureditve gradenj in zato ne dovoljuje široke interpretacije. Potrebo po ozki interpretaciji te izjeme zakon še posebej poudarja s tem, da njeno uporabo izrecno omejuje na objekte, ki so z izkoriščanjem mineralnih surovin povezani „neposredno“.
Občina je sprejela program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka. Ker je bila komunalna oprema zgrajena v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč, je bil tožniku na tej podlagi tudi utemeljeno odmerjen komunalni prispevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti zemljišča s komunalno opremo - priključitev na komunalno opremo
V postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče izpodbijati odločitve o gradnji komunalne opreme, ki je bila sprejeta na podlagi občinskega prostorskega načrta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušitev in gradnja objekta
Že iz tožbenih navedb izhaja, da so bile stavbe, ki so prej stale na mestu obravnavanega objekta odstranjene, ker jih ni bilo mogoče obnoviti, stara konstrukcija pa „zamenjana“ z novo, drugačne velikosti. S temi navedbami je smiselno opisana odstranitev (rušitev) starih objektov in gradnja novega, s čimer se v celoti ujemajo tudi navedbe toženke (ki jih tožnica ne izpodbija), da so novi vsi bistveni konstrukcijski elementi obravnavanega objekta. Gradnje novega objekta pa nikakor ni mogoče šteti za vzdrževanje.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - dopustni ugovori
Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.
Razlastitev - pogoji za razlastitev - obseg razlastitve
V upravnih odločbah se sicer ugotavlja, da gre za najmanjši možni poseg v lastninsko pravico tožečih strank, kar je sicer cilj, ki se ga v postopku razlastitve zasleduje, vendar pa mora biti ne glede na to razlastitev opravljena v obsegu, ki gradnjo, ki je v javnem interesu oziroma v skladu z javno koristjo, omogoča. Niti zaradi zagotavljanja javne koristi pa niso dovoljeni posegi v lastninsko pravico na nepremičnini drugih oseb, torej nepremičnino, ki ni zajeta z razlastitvijo.
Upravna organa sta pravilno ugotovila, da dejstvo, da je tožnica kupila v izvršilnem postopku parcelo, ki meji na parcelo, ki je bila predmet odobritve pravnega posla, ne predstavlja novega dokaza v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Tožnica je namreč postala lastnica omenjene parcele po izdaji odločbe o odobritvi pravnega posla. Navedeno dejstvo in dokazi torej niso obstajali v času pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla, torej v nobenem primeru ne bi mogli biti uporabljeni v prejšnjem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - sprejem ponudbe - bistvena sprememba ponudbe
V upravno sodni praksi je potrjeno stališče, da je dovoljen in zakonit ter v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča, ne glede na lego in namensko rabo, prodajajo izključno skupaj. Zato je prvostopni upravni organ, upoštevaje določbe OZ, ki v 22. členu in nadaljnjih opredeljujejo podrobneje ponudbo (saj ZKZ teh določb nima), pravilno štel, da ponudba tožeče stranke pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično zavrnitev ponudbe prodajalk.
Dejstvo, da je nepremičnina prosilca obremenjena s hipoteko in da teče tudi postopek izvršbe, na odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vpliva. Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin v predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - ugovori zavezanca
V postopku za odmero nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oz. inšpekcijskega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - preklic pooblastila
Tožnica v tožbi obširno navaja, zakaj meni, da je prizadeta stranka napotnico vrnila prepozno, sodišče pa teh ugovorov ne more preizkusiti, saj izpodbijani sklep o tem, zakaj je napotnica vrnjena pravočasno, nima razlogov.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa
Glede na to, da je bilo o sporni odločbi pravnomočno odločeno s sodbo Upravnega sodišča, pri čemer je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožnik zoper tak upravni akt ne more uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice v smislu 274. člena ZUP, niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorni) organ.