EZ-1 člen 374. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 9.
dodelitev podpore električni energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva proizvodne naprave - čas prejemanja podpore
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na obdobje dodelitve podpore prejšnjemu lastniku elektrarne. Odločba, ki je bila izdana prejšnjemu lastniku elektrarne, je bila namreč v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 razveljavljena, z izpodbijano odločbo, pa je odločeno o zahtevi tožeče stranke kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore. Zato se pri odločanju ponovno preverja, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata EZ-1 in Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ponovno se tako odloča tudi o trajanju podpore.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnik zapustil Republiko Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje in da posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
uradnik - sklenitev delovnega razmerja - javni natečaj - kriteriji za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidata
Iz upravnih spisov izhaja, da je izbrani kandidat dosegel na pisnem delu največje število točk. Zato je bil utemeljeno opravljen z njim tudi ustni razgovor. Ker je tudi na razgovoru dosegel največ točk, je bil skladno z 62. členom ZJU kot strokovno najbolj usposobljen za razpisano delovno mesto tudi utemeljeno izbran.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijske odločbe - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Tožeča stranka z izvršilnim naslovom določene obveznosti ni izpolnila, zato je upravni organ izdal sklep o izvršbi, ki se je opravila po pooblaščenem izvajalcu del. Takšna izvršba se opravi na stroške zavezanca, torej tožeče stranke. Da stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, izhaja tudi iz 117. člena ZUP.
ZLS člen 30, 30/1, 30/2, 33, 33/6. Statut Občine Kostanjevica na Krki člen 24. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki člen 60.
sklep občinskega sveta - imenovanje članov delovne komisije - tožba župana zoper nezakoniti sklep občinskega sveta - sestava delovne komisije - upravičeni predlagatelj sklepa - komisija za mandatna vprašanja
Tožba je vložena na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, ki župana pooblašča, da začne postopek pri tem sodišču, če občinski svet tudi po tem, ko je župan zadržal izvajanje njegove odločitve, sprejme enako odločitev. Navedena določba je v razmerju do določb ZUS-1 o dopustnosti tožbe specialna in samostojno ureja dopustnost sprožitve upravnega spora.
Tožbeni očitek, da bi se ob upoštevanju demokratičnih standardov odločanja v postopku imenovanja občinski svetnik, o katerem se glasuje, moral vzdržati oziroma izločiti iz glasovanja, ni utemeljen. Da bi zatrjevani osebni interes posameznih članov občinskega sveta, ki bi po mnenju tožnika narekovali njihovo izločitev, vplival ali mogel vplivati na sprejeto odločitev o imenovanju članov komisije, tožnik niti ne zatrjuje; navedenega, ob nespornem rezultatu glasovanja, pa tudi sodišče ne ugotavlja.
Po določbi drugega odstavka 30. člena ZLS imenuje občinski svet člane komisij in odborov izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Navedena določba omejuje število članov komisij in odborov iz vrst občanov, ki niso člani občinskega sveta, ne določa pa njihovega najmanjšega števila in torej ne izključuje imenovanja članov komisije izključno izmed članov občinskega sveta. Drugače od tega po določbah 24. člena občinskega statuta in 60. člena poslovnika občinskega sveta člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, zato je očitek o neskladnosti izpodbijanega sklepa z navedeni določbami utemeljen.
Utemeljen je ugovor nepravilnosti postopka imenovanja. V zadevi ni spora o tem, da je toženka imenovala člane komisije na predlog, ki ga ni pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot pooblaščeni predlagatelj v postopku imenovanja. Izpodbijani sklep, sprejet na podlagi predloga neupravičenega predlagatelja, je nezakonit, kar je ob ugotovljeni nepravilni sestavi komisije dodaten razlog za njegovo odpravo.
ZZDT-1 člen 27, 27/2, 27/2-6. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni imel poravnanih davčnih obveznosti. Ugovarjal je, da je razlog za neplačilo slaba zimska sezona glede na dejavnost, ki jo opravlja, nikakor pa ne morebitno izogibanje plačilu. Iz določb ZZDT-1, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev, pa ne izhaja, da bi tak razlog (slabše poslovanje) pomenil oziroma lahko pomenil izjemo od izpolnjevanja pogoja iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. Iz navedene zakonske določbe hkrati tudi ne izhaja, da bi moral biti pri presoji o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju tega pogoja izkazan namen delodajalca o izogibanju plačila davčnih obveznosti na ta način.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti trgovanja z nepremičninami - nakup in prodaja nepremičnin
V obravnavani zadevi je ukrep, izrečen po določbi pete alineje 3. člena ZPDZC, posledica ocene davčnega organa, da je tožnik opravljal dejavnost trgovanja z lastnimi nepremičninami na trgu oz. ugotovitve pristojnega organa iz četrte alineje prvega odstavka 13. člena ZPDZC, da je tožnik z nakupi in prodajo nepremičnin opravljal podjetniško oziroma ekonomsko dejavnost. V smislu 46. člena ZDoh-2 opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na sodno prakso je za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti po ZDoh-2 odločilno, ali se opravlja na trgu ali za trg. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS tudi izhaja, da mora biti ločevanje med podjetniško in zasebno sfero istega posameznika utemeljeno z objektivnimi okoliščinami, ki morajo razkriti v kakšnem svojstvu posameznik objektivno deluje. Tako je med drugim mogoče opravljanje podjetniške dejavnosti razpoznati tudi iz okoliščin, kot je npr. veliko število opravljenih transakcij, ki jih opravi posameznik, ki sicer nima registrirane dejavnosti. Za odločitev je relevantna okoliščina oz. je odločilen kriterij resničnost oziroma neresničnost trditev tožnika, da nepremičnin (parcel) ni kupoval za nadaljnjo prodajo, temveč zase oziroma zato, da bi jih brezplačno naklonil svojim otrokom.
izdaja soglasja k povezavi distribucijskih omrežij - dejavnost operaterja distribucijskega omrežja - prenosni sistem
Z izpodbijano odločbo je bilo izdano soglasje k obstoječim povezavam distribucijskega sistema ter k načrtovani povezavi. Agencija kot podlago za odločanje navaja 216. člen Energetskega zakona. V predmetnem postopku je agencija ugotovila, da je družba A. operater DS v vseh predmetnih DS, kot to določa šesti odstavek 216. člena EZ-1 in ima že tudi sprejet akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Po proučitvi zadeve je agencija ugotovila, da je povezava obravnavanih DS stroškovno smiselna, saj so vsi stroški povezav že nastali.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo ne nasprotuje sklepu o izvršbi, pač pa izvršilnemu naslovu, torej nalogu za plačilo, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Piranu, saj zatrjuje, da je ta nezakonit. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, ampak le preveri ali ta izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja o nezakonitem postopanju udeležencev v kazenskem postopku, slabem finančnem iz zdravstvenem stanju ter predlog za odpis denarne kazni ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - razlogi za omejitev gibanja - begosumnost - Dublinska uredba III
Nelegalen prehod državne meje sam po sebi še ni zadosten razlog za omejitev gibanja, vendar pa v konkretnem primeru to ni edini razlog za omejitev gibanja. Ocena, da bi tožnik lahko pobegnil, ne temelji zgolj na tem, da je ilegalno prečkal nekatere meje, ampak gre za to okoliščino v povezavi tudi z nekaterimi drugimi okoliščinami, kot so na primer ta, da je večkrat pred tem zaprosil za mednarodno zaščito in v zadevni državi ni počakal, da bi bila prošnja rešena ter da njegova ciljna država ni bila Slovenija. Razen tega je v obravnavanem primeru tožnik imel potni list, pa je kljub temu nekatere meje prečkal ilegalno.
Tožena stranka v obravnavani zadevi po mnenju sodišča ni mogla prezreti pomembne okoliščine, da je tožnik glede na podatke iz baze EURODAC že trikrat v drugih državah Evropske unije zaprosil za mednarodno zaščito, pa nikoli ni počakal, da bi bile prošnje rešene, to pa je v konkretni zadevi vsekakor najpomembnejša okoliščina, ki je toženo stranko privedla do sklepa, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2, 220/2-b. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
Določbe člena 220(2)(b) CZS je treba presojati strogo in izključiti vsako možnost, da bi lahko prišlo do zlorabe predpisov. Za preferencialno obravnavo blaga so namreč predpisani določeni zakonski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni in ob izpolnjevanju katerih takšnemu blagu niso naložene uvozne dajatve. V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da blago, ki je predmet tega postopka, pogojev za preferencialno obravnavo ne izpolnjuje, vendar pa tožnik kot uvoznik tega blaga uveljavlja inštitut „nevknjižbe“ carinskega dolga po določbah člena 220(2)(b) CZS. Zato bi tožnik tudi po presoji sodišča moral izkazati, da je sam deloval v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 23. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 41/5, 51, 51/3, 62, 62/1, 62/1-4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - letna višina finančnega jamstva za obratovanje odlagališča - prehodno obdobje
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih v 51. členu določa, da je faza zapiranja odlagališča ali dela odlagališča zaključena, ko o tem odloči ministrstvo in ko določi upravljalca odlagališča in na podlagi poročila inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve z zvezi z zapiranjem odlagališča. Iz listin upravnega spisa ne izhaja, tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi si odločbo iz 51. člena Uredbe pridobila. Zato je tožena stranka v opredelitvi osnovnih podatkov odlagališča iz 2. točke priloge 9 k Uredbi ravnala pravilno, ko je v izračunu potrebnega finančnega jamstva, kot površino odlagališča štela celotno površino, saj je bila predmet okoljevarstvenega dovoljenja celotna površina odlagališča.
Finančno jamstvo se določa na dan izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, saj se le na ta način zagotovi, da so za obratovanje in zapiranje odlagališča zagotovljena potrebna sredstva. Glede na to, da bo odlagališče lahko obratovalo le do 31. 12. 2015, je treba zagotoviti temu ustrezno finančno jamstvo.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti - pravica do proste izbire prebivališča
Opredelitev stalnega prebivališča iz določbe 3. točke 3. člena ZPPreb kaže, da mora posameznik za prijavo stalnega prebivališča kumulativno izpolnjevati tako subjektivni pogoj, to je namen bivanja v točno določenem kraju in objektivni pogoj, to je, da tam tudi dejansko prebiva.
Tožnica objektivnega pogoja za prijavo stalnega prebivališča ne izpolnjuje. Iz zbranih dokazov namreč izhaja, da se pretežni del časa zadržuje na območju Republike Srbije in da ima kot državljanka te države tam tudi prijavljeno prebivališče. Njena medicinska dokumentacija izkazuje, da se zdravi v tamkajšnjih zdravstvenih ustanovah, sama pa navaja, da je tam tudi zaradi terapevtskega zdravljenja v zdraviliščih.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni do držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - znatna nevarnost za pobeg
Tožnik je prehajal državne meje na nedovoljen način. Enkrat je že zaprosil za mednarodno zaščito v Črni Gori in v Republiki Madžarski. Tudi ko je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Madžarski, ki je država članica EU, ni počakal na končno odločitev pristojnega organa Republike Madžarske, ampak je zapustil azilni dom na Madžarskem in Madžarsko na nedovoljen način. Tožena stranka je glede na navedeno, pravilno, sklepala, da v tožnikovem primeru obstaja znatna nevarnost tožnikovega pobega, še posebej ob dejstvu, da je bila njegova ciljna država Italija, ter da bi s tem tožnik tudi onemogočil izvedbo postopkov v zvezi z njegovo predajo Republiki Madžarski, kot odgovorni državi članici EU za obravnavo njegove prošnje.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odnos do kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - prosti preudarek - izvedensko mnenje
Že sam odnos tožnika, ki odklanja odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ni pripravljen storiti nobenega koraka v smeri odprave vzrokov za to dejanje ter povzročenih posledic, po mnenju sodišča kaže, da je utemeljen zaključek tožene stranke, da prognoza glede njegove ponovitvene nevarnosti ni pozitivna.
Iz izvedenskega mnenja je tožena stranka v obrazložitev izpodbijane odločbe povzela le tisti del mnenja, ki se nanaša na oceno tožnikove osebnosti, ne pa na njegov psihični odnos do storjenega kaznivega dejanja, kar po mnenju sodišča ni sporno. Osebnost, kot jo definira psihološka znanost, je namreč relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih ter telesnih značilnosti posameznika. To pa pomeni, da ocena osebnosti, ki jo izvedenec poda na podlagi psihološkega pregleda in preizkusov posameznika, ni ocena, ki bi se omejila na čas izdelave te ocene, temveč je ocena osebnosti kot take.
DDV - dodatna odmera DDV - objektive okoliščine - sodelovanje v transakcijah, ki so namenjene utaji davka - čiščenje obcestja - prevozne usluge v zimski službi - gradbena dela
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V predmetni zadevi je podan tožnikov subjektivni element, davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal po obravnavanih računih, na podlagi drugega odstavka 40. člena ZDDV.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - močnejša pravica - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer podrobno opisal potek postopka, povzel izjave vseh udeležencev in izvedene dokaze, kot tudi zapisnik ustne obravnave in citiral določbe ZKZ in Kme-1, ni pa pojasnil razlogov za svojo odločitev (dokazna ocena) in tudi ne razlogov, zaradi katerih je tožnikov zahtevek za odobritev pravnega posla zavrnil, zahtevku J.J. pa ugodil.
Glede na odstopanje zbranih podatkov (gre vse za podatke uradnih evidenc), bi moral prvostopenjski organ svojo odločitev, zakaj nekaterih zbranih dokazov ni upošteval in zakaj je dal težo le enim izmed njih, ustrezno utemeljiti, posledično pa utemeljiti tudi svojo odločitev, da dokazov, ki jih je predlagal tožnik, ne izvede. Šele na podlagi take utemeljitve bi bilo mogoče presoditi, ali so bili zbrani dokazi zadostna podlaga za sprejem odločitve ali pa bi morala tožena stranka dejansko stanje še dodatno raziskati z izvedbo drugih dokazov. Predvsem pa tožena stranka, zlasti drugostopenjski organ, ni odgovoril na ključen očitek tožnika, ki se nanaša na vodenje postopka, to je očitek, da je tožena stranka njega in J.J. obravnavala vsakega na drugačen način.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/1.
vračilo nepremičnine v naravi - univerzalni pravni naslednik - stavbno zemljišče - odškodninski zahtevek - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Prehod lastninske pravice na denacionaliziranih nepremičninah na univerzalnega pravnega naslednika upravičenca (dediča) ne predstavlja ovire za vzpostavitev prejšnjega stanja po odločitvi o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe o denacionalizaciji. Le prehod lastninske pravice z upravičenca ali njegovega dediča na tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, bi lahko pomenil, da pravni interes za izpodbijanje denacionalizacijske odločbe ne bi bil več podan.
ZIS člen 68, 100. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 2/2.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - soglasje lokalne skupnosti - akcesorni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akcesorni akt, v konkretnem primeru odklonitev soglasja lokalne skupnosti ter sporočila o tem, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ga je pa možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari, v konkretnem primeru o zahtevi za dodelitev koncesije. Glede na to, da je bil postopek zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o stvari po umiku tožbe tožeče stranke pravnomočno ustavljen, v zadevi niso podane procesne predpostavke za vodenje upravnega spora zoper akcesorna akta.
ZIS člen 3, 3/3, 53, 81, 92, 92/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - odločanje po prostem preudarku
Ocena tožene stranke, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, v večji meri ne bi pripomoglo k zagotavljanju usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo v navedeni turistični destinaciji, je pravilna. Dejstvo, da se na navedeni lokaciji že prirejajo posebne igre na srečo v igralnem salonu ne daje nobenega zagotovila, da je na isti lokaciji mogoče prirejati tudi posebne igre na srečo v igralnici, saj gre za drugačen tip koncesije, pri kateri za razliko od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu, število igralnih avtomatov ni omejeno. Pri koncesiji za igralnico gre torej za zahtevnejši tip koncesije, oziroma za zahtevnejšo obliko prirejanja posebnih iger na srečo.