ZMZ člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pogoji za dodelitev mednarodne zaščite
Tožnica sama v prošnji ni zatrjevala, da bi bila v izvorni državi kadarkoli preganjana zaradi kateregakoli izmed razlogov, določenih v Ženevski konvenciji, pač pa za mednarodno zaščito v Sloveniji naproša, ker v Prištini ni imela kje živeti, ker je svakinja psihično zbolela in ker si je želela priti v Slovenijo k svojemu možu, vendar si ni uspela urediti vizuma za ta obisk. Te navedbe nikakor ne morejo predstavljati okoliščin in dejstev, ki bi tako z objektivnega kot tudi s subjektivnega vidika bila pomembna za obravnavanje upravičenosti tožnice do mednarodne zaščite po določilih ZMZ.
Tožnik je hkrati s tožbo predlagal nove dokaze, med katerimi je tudi potni list v fotokopiji. V tem primeru ne gre za nedopustno tožbeno novoto v smislu 52. člena ZUS-1, saj je tožnik v tožbi prepričljivo obrazložil razloge, zakaj navedenih listin, vključno s potnim listom, ni mogel predložiti že v postopku pred izdajo upravnega akta, oziroma, zakaj ni pravočasno zaprosil za dodatno podaljšanje s strani tožene stranke določenega petnajstdnevnega roka.
nenapovedani dohodki - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - poseg v človekove pravice in svoboščine - upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V konkretnem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP, ker gre v zadevi za kazensko stvar. Sodišču pojasnjuje, zakaj in v katerem obsegu nima zagotovljenega ustreznega sodnega varstva. Pri tem pa pove, da je bila ob zaključku davčnega postopka izdana odmerna odločba, ne pa tudi še odločba o pritožbi. Odmerna odločba je upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ne pa drug posamični akt oziroma dejanje v smislu 4. člena ZUS-1. V konkretnem primeru gre tako lahko le za upravni spor iz 2. člena ZUS-1. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev človekovih pravic in neustavnost zakonske ureditve, so ugovori, ki se presojajo tudi pri odločanju o zakonitosti upravnega akta. Vendar ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni bilo odločeno. To pomeni, da odmerna odločba še ni dokončna in da zato tudi za tožbo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 še ni pogojev.
Ker v konkretnem primeru upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč predvideno samo ob dopustnosti tožbe v upravnem sporu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predlog za zavarovanje dokazov v davčnem postopku - tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožba zaradi molka, ki se nanaša na predlog za zavarovanje dokazov v davčnem inšpekcijskem postopku, ki se vodi zoper tožnika in v katerem še ni dokončno odločeno, ni dopustna, saj akt, katerega izdaja in vročitev se s tožbo uveljavlja, ne izpolnjuje znakov upravnega akta, kot jih določa ZUS-1. Gre zgolj za vmesni akt v postopku odločanja o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov, kot enem izmed možnih dokazov, ki jih opredeljujejo člen 204 in naslednji ZUP. Uveljavljanje ugovorov glede upravičenosti odreditve zavarovanja dokazov je tako pridržano odločitvi o glavni stvari. Sklep, katerega izdaja se uveljavlja s tožbo zaradi molka, ni sklep v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Gre zgolj za procesni sklep, izdan v okviru sprejema odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 254.
univerza - izjemni vpis v višji letnik - ponovni vpis v letnik - daljša bolezen - kršitev pravil postopka
Stališče prvostopenjskega organa, da bi moralo zdravniško potrdilo vsebovati anamnezo, potek zdravljenja in hospitalizacijo, je nepravilno in (celo) v nasprotju s 50. členom Zakona o zdravniški službi, po katerem mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Drugostopenjski organ je kršil določbo drugega odstavka 254. člena ZUP, ker ni presodil vseh pritožbenih navedb. Drugostopenjski organ je namreč presojal samo pritožbeni ugovor, ki se je nanašal na upravičeni razlog tožnikove neoprave obveznosti, med tem ko ni presodil tožnikove navedbe, ki se je nanašala na sam vpis (da gre za ponovni vpis v isti letnik in ne za izjemni vpis v višji letnik študijskega programa).
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - pogoj za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - zavrženje vloge
Po določbi 87. člena ZDavP-2 ima pritožba suspenzivni učinek samo v primeru, če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil lahko zavezanec s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno.
trošarina - naknadni obračun trošarine - dopolnilna dejavnost na kmetiji - izdelava likerskega vina
Rum je destilirana alkoholna pijača, izdelana iz melase sladkornega trsa, kar pomeni, da alkohol v likerskem vinu ni bil pridobljen zgolj s fermentacijo, s tem pa sporno likersko vino iz tarifne oznake 2205 KN spada med vmesne pijače in ne med druge fermentirane pijače, kot je stališče tožnice ter je zanjo v skladu s 43. členom ZTro potrebno plačati trošarino.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni do držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - znatna nevarnost za pobeg
Tožnik je prehajal državne meje na nedovoljen način. Enkrat je že zaprosil za mednarodno zaščito v Črni Gori in v Republiki Madžarski. Tudi ko je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Madžarski, ki je država članica EU, ni počakal na končno odločitev pristojnega organa Republike Madžarske, ampak je zapustil azilni dom na Madžarskem in Madžarsko na nedovoljen način. Tožena stranka je glede na navedeno, pravilno, sklepala, da v tožnikovem primeru obstaja znatna nevarnost tožnikovega pobega, še posebej ob dejstvu, da je bila njegova ciljna država Italija, ter da bi s tem tožnik tudi onemogočil izvedbo postopkov v zvezi z njegovo predajo Republiki Madžarski, kot odgovorni državi članici EU za obravnavo njegove prošnje.
ZIS člen 3, 3/3, 53, 81, 92, 92/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - odločanje po prostem preudarku
Ocena tožene stranke, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, v večji meri ne bi pripomoglo k zagotavljanju usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo v navedeni turistični destinaciji, je pravilna. Dejstvo, da se na navedeni lokaciji že prirejajo posebne igre na srečo v igralnem salonu ne daje nobenega zagotovila, da je na isti lokaciji mogoče prirejati tudi posebne igre na srečo v igralnici, saj gre za drugačen tip koncesije, pri kateri za razliko od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu, število igralnih avtomatov ni omejeno. Pri koncesiji za igralnico gre torej za zahtevnejši tip koncesije, oziroma za zahtevnejšo obliko prirejanja posebnih iger na srečo.
obračunavanje davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - prispevki za socialno varnost - plačevanje storitev v gotovini - podjemno razmerje - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Tožnik je storitve trenerjev plačeval v gotovini, z njimi pa ni imel sklenjene nobene pogodbe, in je dejansko šlo za podjemno razmerje, zato je z davčnega vidika potrebno ta izplačila na podlagi 38. člena ZDoh-2 šteti kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, od katerega bi moral tožnik kot izplačnik dohodka obračunati davke in prispevke, česar pa ni storil.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odnos do kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - prosti preudarek - izvedensko mnenje
Že sam odnos tožnika, ki odklanja odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ni pripravljen storiti nobenega koraka v smeri odprave vzrokov za to dejanje ter povzročenih posledic, po mnenju sodišča kaže, da je utemeljen zaključek tožene stranke, da prognoza glede njegove ponovitvene nevarnosti ni pozitivna.
Iz izvedenskega mnenja je tožena stranka v obrazložitev izpodbijane odločbe povzela le tisti del mnenja, ki se nanaša na oceno tožnikove osebnosti, ne pa na njegov psihični odnos do storjenega kaznivega dejanja, kar po mnenju sodišča ni sporno. Osebnost, kot jo definira psihološka znanost, je namreč relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih ter telesnih značilnosti posameznika. To pa pomeni, da ocena osebnosti, ki jo izvedenec poda na podlagi psihološkega pregleda in preizkusov posameznika, ni ocena, ki bi se omejila na čas izdelave te ocene, temveč je ocena osebnosti kot take.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - močnejša pravica - obrazložitev odločbe - dokazna ocena - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer podrobno opisal potek postopka, povzel izjave vseh udeležencev in izvedene dokaze, kot tudi zapisnik ustne obravnave in citiral določbe ZKZ in Kme-1, ni pa pojasnil razlogov za svojo odločitev (dokazna ocena) in tudi ne razlogov, zaradi katerih je tožnikov zahtevek za odobritev pravnega posla zavrnil, zahtevku J.J. pa ugodil.
Glede na odstopanje zbranih podatkov (gre vse za podatke uradnih evidenc), bi moral prvostopenjski organ svojo odločitev, zakaj nekaterih zbranih dokazov ni upošteval in zakaj je dal težo le enim izmed njih, ustrezno utemeljiti, posledično pa utemeljiti tudi svojo odločitev, da dokazov, ki jih je predlagal tožnik, ne izvede. Šele na podlagi take utemeljitve bi bilo mogoče presoditi, ali so bili zbrani dokazi zadostna podlaga za sprejem odločitve ali pa bi morala tožena stranka dejansko stanje še dodatno raziskati z izvedbo drugih dokazov. Predvsem pa tožena stranka, zlasti drugostopenjski organ, ni odgovoril na ključen očitek tožnika, ki se nanaša na vodenje postopka, to je očitek, da je tožena stranka njega in J.J. obravnavala vsakega na drugačen način.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2. ZDen člen 32, 32/2, 72, 72/1.
vračilo nepremičnine v naravi - univerzalni pravni naslednik - stavbno zemljišče - odškodninski zahtevek - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Prehod lastninske pravice na denacionaliziranih nepremičninah na univerzalnega pravnega naslednika upravičenca (dediča) ne predstavlja ovire za vzpostavitev prejšnjega stanja po odločitvi o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe o denacionalizaciji. Le prehod lastninske pravice z upravičenca ali njegovega dediča na tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, bi lahko pomenil, da pravni interes za izpodbijanje denacionalizacijske odločbe ne bi bil več podan.
DDV - dodatna odmera DDV - objektive okoliščine - sodelovanje v transakcijah, ki so namenjene utaji davka - čiščenje obcestja - prevozne usluge v zimski službi - gradbena dela
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V predmetni zadevi je podan tožnikov subjektivni element, davčni organ tožniku pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal po obravnavanih računih, na podlagi drugega odstavka 40. člena ZDDV.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - razlogi za omejitev gibanja - begosumnost - Dublinska uredba III
Nelegalen prehod državne meje sam po sebi še ni zadosten razlog za omejitev gibanja, vendar pa v konkretnem primeru to ni edini razlog za omejitev gibanja. Ocena, da bi tožnik lahko pobegnil, ne temelji zgolj na tem, da je ilegalno prečkal nekatere meje, ampak gre za to okoliščino v povezavi tudi z nekaterimi drugimi okoliščinami, kot so na primer ta, da je večkrat pred tem zaprosil za mednarodno zaščito in v zadevni državi ni počakal, da bi bila prošnja rešena ter da njegova ciljna država ni bila Slovenija. Razen tega je v obravnavanem primeru tožnik imel potni list, pa je kljub temu nekatere meje prečkal ilegalno.
Tožena stranka v obravnavani zadevi po mnenju sodišča ni mogla prezreti pomembne okoliščine, da je tožnik glede na podatke iz baze EURODAC že trikrat v drugih državah Evropske unije zaprosil za mednarodno zaščito, pa nikoli ni počakal, da bi bile prošnje rešene, to pa je v konkretni zadevi vsekakor najpomembnejša okoliščina, ki je toženo stranko privedla do sklepa, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti - pravica do proste izbire prebivališča
Opredelitev stalnega prebivališča iz določbe 3. točke 3. člena ZPPreb kaže, da mora posameznik za prijavo stalnega prebivališča kumulativno izpolnjevati tako subjektivni pogoj, to je namen bivanja v točno določenem kraju in objektivni pogoj, to je, da tam tudi dejansko prebiva.
Tožnica objektivnega pogoja za prijavo stalnega prebivališča ne izpolnjuje. Iz zbranih dokazov namreč izhaja, da se pretežni del časa zadržuje na območju Republike Srbije in da ima kot državljanka te države tam tudi prijavljeno prebivališče. Njena medicinska dokumentacija izkazuje, da se zdravi v tamkajšnjih zdravstvenih ustanovah, sama pa navaja, da je tam tudi zaradi terapevtskega zdravljenja v zdraviliščih.
ZZDT-1 člen 27, 27/2, 27/2-6. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni imel poravnanih davčnih obveznosti. Ugovarjal je, da je razlog za neplačilo slaba zimska sezona glede na dejavnost, ki jo opravlja, nikakor pa ne morebitno izogibanje plačilu. Iz določb ZZDT-1, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev, pa ne izhaja, da bi tak razlog (slabše poslovanje) pomenil oziroma lahko pomenil izjemo od izpolnjevanja pogoja iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. Iz navedene zakonske določbe hkrati tudi ne izhaja, da bi moral biti pri presoji o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju tega pogoja izkazan namen delodajalca o izogibanju plačila davčnih obveznosti na ta način.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti trgovanja z nepremičninami - nakup in prodaja nepremičnin
V obravnavani zadevi je ukrep, izrečen po določbi pete alineje 3. člena ZPDZC, posledica ocene davčnega organa, da je tožnik opravljal dejavnost trgovanja z lastnimi nepremičninami na trgu oz. ugotovitve pristojnega organa iz četrte alineje prvega odstavka 13. člena ZPDZC, da je tožnik z nakupi in prodajo nepremičnin opravljal podjetniško oziroma ekonomsko dejavnost. V smislu 46. člena ZDoh-2 opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na sodno prakso je za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti po ZDoh-2 odločilno, ali se opravlja na trgu ali za trg. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS tudi izhaja, da mora biti ločevanje med podjetniško in zasebno sfero istega posameznika utemeljeno z objektivnimi okoliščinami, ki morajo razkriti v kakšnem svojstvu posameznik objektivno deluje. Tako je med drugim mogoče opravljanje podjetniške dejavnosti razpoznati tudi iz okoliščin, kot je npr. veliko število opravljenih transakcij, ki jih opravi posameznik, ki sicer nima registrirane dejavnosti. Za odločitev je relevantna okoliščina oz. je odločilen kriterij resničnost oziroma neresničnost trditev tožnika, da nepremičnin (parcel) ni kupoval za nadaljnjo prodajo, temveč zase oziroma zato, da bi jih brezplačno naklonil svojim otrokom.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2, 220/2-b. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 94.
Določbe člena 220(2)(b) CZS je treba presojati strogo in izključiti vsako možnost, da bi lahko prišlo do zlorabe predpisov. Za preferencialno obravnavo blaga so namreč predpisani določeni zakonski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni in ob izpolnjevanju katerih takšnemu blagu niso naložene uvozne dajatve. V obravnavani zadevi je bilo v postopku ugotovljeno, da blago, ki je predmet tega postopka, pogojev za preferencialno obravnavo ne izpolnjuje, vendar pa tožnik kot uvoznik tega blaga uveljavlja inštitut „nevknjižbe“ carinskega dolga po določbah člena 220(2)(b) CZS. Zato bi tožnik tudi po presoji sodišča moral izkazati, da je sam deloval v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 23. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 41/5, 51, 51/3, 62, 62/1, 62/1-4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - odlagališče nevarnih odpadkov - letna višina finančnega jamstva za obratovanje odlagališča - prehodno obdobje
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih v 51. členu določa, da je faza zapiranja odlagališča ali dela odlagališča zaključena, ko o tem odloči ministrstvo in ko določi upravljalca odlagališča in na podlagi poročila inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve z zvezi z zapiranjem odlagališča. Iz listin upravnega spisa ne izhaja, tožeča stranka pa niti ne zatrjuje, da bi si odločbo iz 51. člena Uredbe pridobila. Zato je tožena stranka v opredelitvi osnovnih podatkov odlagališča iz 2. točke priloge 9 k Uredbi ravnala pravilno, ko je v izračunu potrebnega finančnega jamstva, kot površino odlagališča štela celotno površino, saj je bila predmet okoljevarstvenega dovoljenja celotna površina odlagališča.
Finančno jamstvo se določa na dan izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, saj se le na ta način zagotovi, da so za obratovanje in zapiranje odlagališča zagotovljena potrebna sredstva. Glede na to, da bo odlagališče lahko obratovalo le do 31. 12. 2015, je treba zagotoviti temu ustrezno finančno jamstvo.