brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sklep o priznanju stroškov izvedenca
Namen 48. člena ZBPP je v tem, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti sredstva te pomoči, saj mu je država z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je prišel do premoženja. Določilo 48. člena ZBPP se torej nujno ne navezuje na uporabo določila 46. člena ZBPP v primerih, kadar Republika Slovenija od nasprotne stranke ne izterja zneskov iz naslova stroškov postopka, ker jih ta ni dolžna plačati. V tem primeru se 48. člen ZBPP uporabi povsem samostojno in je v takih primerih relevantno le to, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti v postopku uspel in da je pridobil premoženje oziroma dohodke.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaradi dolžnosti povrnitve stroškov brezplačne pravne pomoči iz 48. člena ZBPP v nobenem primeru ne sme biti oškodovan, saj je dolžan povrniti največ toliko, kot je pridobil premoženja oziroma dohodkov.
Sklepa o priznanju stroškov izvedeniških kot tudi odvetniških storitev sta pravnomočna, pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), torej le z izrednimi pravnimi sredstvi.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9. ZDR-1 člen 4. 18.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugo pogodbeno razmerje - elementi delovnega razmerja - oprostitev plačila prispevkov
Iz vsebine 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BIH smiselno izhaja, da je zakonodajalec s tem, ko je v 7. členu navedenega sporazuma navedel dve kategoriji oseb in sicer zaposlene osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, zasledoval cilj, da pri nobeni od oseb, ki opravljajo delo ali dejavnost na ozemlju ene od teh dveh držav, ne bi prišlo do dvojnega plačevanja istih prispevkov in v tem smislu je treba tudi razlagati 7. člen navedenega sporazuma.
Za obstoj delovnega razmerja je odločilno predvsem, ali obstajajo elementi, kot so določeni v 4. členu ZDR-1, pri čemer samo ime pogodbe ne smelo biti ključnega pomena, še zlasti ne v konkretnem primeru, ko je potrebno upoštevati namen 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem naj bi za vse tiste, ki opravljajo delo v eni od držav pogodbenic, veljali predpisi tiste pogodbenice.
ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - zahteva za preiskavo - obrazložitev odločbe
Pri odločanju o tem, ali je prosilec upravičen do BPP, se ne presoja le njegovo premoženjsko stanje (finančni pogoj iz 13. člena ZBPP), ampak tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člen), v konkretnem primeru torej okoliščine in dejstva v omenjeni tožničini preiskovalni zadevi.
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da v zadevi niso podani pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri pogoj iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi ni izpolnjen, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
ZJU člen 60, 60/1, 60/2, 65, 65/1, 65/3. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 25, 25/1.
javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor - vročitev vabila - osebna vročitev - smiselna uporaba ZUP
V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.
koncesija - odvzem koncesije - odvzem koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo - razlog za odvzem - neporavnanje koncesijskih dajatev v določenem roku
ZIS v 7. alineji prvega odstavka 72. člena določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podrobno opisala ta razlog, to je neporavnavanje koncesijske dajatve v določenem roku. Torej so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.
Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene. To izhaja tudi iz sodne prakse.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Ker gre za drugo razrešitev v isti zadevi, je treba glede na enajsti odstavek 30. člena ZBPP šteti, da je bila tožniku BPP neupravičeno dodeljena.
DDV - nepriznavanje odbitka DDV - sodelovanje v goljufivi transakciji - opravljena storitev s tujimi delavci - dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
Tožniku se očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivi transakciji, že zato, ker je pristal na izdajo računov s strani družb, s katerimi so bile zaračunane storitve njegovih in tujih delavcev in je torej na podlagi teh računov plačal tudi storitve, ki jih je opravil sam - s svojimi delavci ter po vseh spornih računih uveljavljal odbitek vstopnega DDV. Kolikor bi ravnal dobroverno, na tak način poslovanja ne bi pristal.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Če kmetijski inšpektor ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov. Če drugačno izkoriščanje kmetijskega zemljišča po samem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, sme kmetijski inšpektor odrediti vzpostavitev prvotnega stanja na kmetijskem zemljišču. Uporaba kmetijskega zemljišča za skladiščenje hlodovine pa niti po določbah ZKZ niti z drugimi predpisi ni dovoljena. Rabo kmetijskih zemljišč določa ZKZ, ki pa za kmetijska zemljišča opredeljuje namensko rabo. Tako je po presoji sodišča ukrep kmetijskega inšpektorja, s katerim je prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredil vzpostavitev v prvotno stanje, pravilen in zakonit.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - napaka volje - soglasje lastnikov - združitev postopkov
Tožnica se moti, da ni bilo podanih vseh soglasij in da bi jo moral organ osebno povabiti, da se o poteku meje izjavi. Če pa je tožničin pooblaščenec na mejni obravnavi podal izjavo, ki vsebinsko ne izraža prave volje tožnice, pa lahko to napako volje tožnica uveljavlja v pravdnem postopku po tretjem odstavku 36. člena ZEN. Pojem zastopanja pomeni izražanje volje v imenu osebe, ki je zastopana pri določenem dejanju in ne zgolj nadomestitev same prezence osebe, kot to skuša prikazati tožnica.
Vložene zahteve se nanašajo na evidentiranje urejenih meja ali delov meja parcel, ki se vse nahajajo na istem območju in so si nekatere med njimi sosednje parcele, vse tri stranke z interesom pa so vložile zahtevo za evidentiranje urejene meje, torej zahtevo po 28. in nadaljnjih členih ZEN, zato je prvostopni organ po prejemu zahtev strank z interesom le-te na podlagi 130. člena ZUP združil v en postopek.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejše ponudnice za nakup nepremičnine ugodil.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - vstopni DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - oddaja plovila v najem - opravljanje gospodarske dejavnosti
Iz točke a) 66. člena ZDDV-1 izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik nabavil plovilo, ki ga je knjižil med opredmetena osnovna sredstva ter od tega plovila uveljavljal v obračunu DDV. Tožnik pa v postopku ni izkazal, da bi v zvezi z nabavo tega plovila obstojali zakonski pogoji za odbitek vstopnega DDV po točki a) 66. člena ZDDV-1. Zgolj z enim računom, ki je izdan povezani osebi, pa tožnik ni izkazal, da bi predmetno plovilo dajal v najem.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejšega ponudnika za nakup nepremičnin ugodil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Tožnik za vložitev revizije ne uveljavlja oziroma ne uveljavlja zadosti konkretizirano pravilnih razlogov za (verjetno) uspešno izpodbijanje pravnomočne sodbe Višjega sodišča, saj razloga napačne ugotovitve (uporabe) materialnega prava sploh ne opredeli, enako tudi ne razloga zaradi napačnega odločanja na I. in II. stopnji, razlog napačne ugotovitve pričanja, s čimer tožnik uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pa ni revizijski razlog. Z navedbo v tožbi, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnih določb, ki se nanašajo na odločanje o odškodninski odgovornosti odvetnika, pa tožnik tudi ne more doseči drugačne odločitve v zadevi ne zgolj zaradi njegove pavšalnosti, temveč tudi zato, ker bi ga moral konkretizirano uveljavljati že v svoji prošnji za dodelitev BPP. Tega pa ni storil. Pravilna je zato ocena organa za BPP, da tožnik ne izkazuje verjetnih izgledov za uspeh, če bi vložil revizijo.
DDV - davek na motorna vozila - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve - vročitev pooblaščencu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
V zadevi tek rokov sicer ni sporen. Sporno pa je, ali je bila pritožbena odločba pravilno vročena tožniku. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje, da mu je bila pravilno vročena pritožbena odločba šele 28. 7. 2014, ko je bila vročena sedanjemu pooblaščencu tožnika. Sodišče se ne strinja s stališčem tožnika, ko poskuša pojasniti, da v obravnavanem primeru ne gre za pravilno vročitev in ko se sklicuje na analogijo glede vročanja pravnim osebam po ZPP oz. navajanjem stališč iz odločbe Ustavnega sodišča U -I -279708 z dne 9. 7. 2009, s katero je razveljavilo nekatere določbe o vročanju iz 143. člena ZPP. V obravnavanem primeru ne gre za vročanje fizični osebi, kot želi prikazati tožnik, temveč gre za situacijo, ko je tožnika zastopala v upravnem postopku pravna oseba, družba A. d.o.o., kot izhaja tudi iz pooblastila z dne 29. 12. 2012, ki se nahaja v upravnih spisih. Zato po presoji sodišča tožnik nima prav, ko meni, da se v obravnavanem primeru niso pravilno uporabile določbe ZUP glede osebnega vročanja in fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - novo dejstvo - subjektivni rok
V konkretni zadevi naj bi novo dejstvo, ki je razlog za obnovo postopka, predstavljalo dejstvo, da trener, ki naj bi bil v letu 2013 zaposlen pri tožniku in na račun katerega naj bi se tožniku sofinancirala sredstva, ni od 8. 4. 2013 več zaposlen pri tožniku. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj in na podlagi česa naj bi upravni organ ugotovil navedeno novo dejstvo. S tem pa posledično tudi ni mogoče preizkusiti formalnih pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, torej ali je bil postopek obnovljen v okviru predpisanega roka (subjektivni rok enega meseca).
evidentiranje urejene meje - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnici na stopnji verjetnosti nista izkazali nastanka težko popravljive škode, ki naj bi jo bilo z zadržanjem izvrševanja izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča treba preprečiti, zato je sodišče njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe ob uporabi določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo.
obnova postopka - obnova postopka vzpostavitve zemljišč v javno dobro - možnost udeležbe v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Prvostopenjski organ je opravil predhodni preizkus predloga za obnovo postopka. Preizkušal je, ali je predmetni predlog za obnovo dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. V postopku predhodnega preizkusa je ugotovil, da tožniki niso izpolnili že pogoja pravočasne vložitve predloga za obnovo postopka, zato je predlog z izpodbijani sklepom pravilno zavrgel.
Glede na to in upoštevaje, da novela ZPre-1F v prehodnih in končnih določbah tudi ni predvidela izvajanja novih (spremenjenih) določb 63. in 64. člena ZPre-1 (kot izhaja iz obrazložitve predloga novele, se z njima omogoča ponovna pridobitev glasovalnih pravic zaradi kršitve stanja glede imetništva glasovalnih pravic v ciljni družbi iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1), sodišče toženki pritrjuje, da je pravilno zavrnila izdajo nove odločbe, s katero bi (lahko) drugače odločila o mirovanju glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi A., kot je bilo o tem že odločeno s pravnomočno odločbo z dne 4. 3. 2013.