nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - usposabljanje za delov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu - zaključek usposabljanja - sprememba obveznosti
Tožnik bi glede na vlogo z dne 6. 1. 2012 ter ob upoštevanju s strani Agencije za kmetijske trge odobrenih sprememb obveznosti moral v okviru Programa usposabljanja 1 izvesti 11 usposabljanj. Izvedel pa je le eno usposabljanje, kar ni sporno. Mogoče je namreč upoštevati le tiste spremembe, ki jih Agencija odobri na podlagi 54. člena ZKme-1, po katerem Agencija obrazloženemu zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ugodi, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
Tožnik zmotno meni, da je mogel, ne da bi pri Agenciji predhodno izposloval odobritev sprememb, izvedbo posameznih prijavljenih usposabljanj opustiti ter nato (zgolj) za izvedena usposabljanja uveljavljati izplačilo sredstev.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - pravice članov - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti
Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 95, 95/6, 95/6-9.
neposredna plačila v kmetijstvu - razvoj podeželja - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški
Iz predloženih dokazil o stroških (račun za tisk, štiri avtorske pogodbe, ena podjemna pogodba) in predloženega Poročila o opravljenem delu, ki je sestavni del zahtevka za izplačilo sredstev, je organ ugotovil, da se uveljavljani stroški navezujejo na naslednje vsebine: - analizo stanja, ki zajema terensko delo z inventarizacijo rib, ki živijo v obravnavanem delu reke Save; - izdajo knjige o ribji populaciji in ribolovu na obravnavanem območju; - organizacijo in izvedbo delavnic za zainteresirano javnost s predstavitvijo knjige in izsledkov tudi glede možnosti turističnega razvoja. Na teh podlagah je upravni organ zaključil, da vsi uveljavljani stroški predstavljajo stroške storitev, vezane na aktivnosti v ribištvu in ribogojstvu, in da gre tako za neupravičene stroške.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Organ za BPP je pravilno zaključil, da bi bil predlog za obnovo postopka, ki bi ga tožnik vložil iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP, prepozen, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Geodet mora opozoriti stranke na posledico, ki iz njenega nestrinjanja s pokazano mejo in nato neaktivnostjo, da bi pokazali svojo mejo, izhajajo. Vendar pa opustitve opozorila v obravnavani zadevi ni šteti kot pravno relevantno za odločitev, ker ob vsebini izjave, ki jo je podala pooblaščenka, prvostopni organ ni imel podlage, da uporabi fikcijo strinjanja, saj je pooblaščenka opisala mejo, ki jo v naravi tožnika zatrjujeta, kar posledično pomeni, da je bila s strani strank njihova meja opisana, ter bi bilo zato tudi šteti, da je bila „pokazana“. Zato bi moral v skladu z opisano mejo s strani tožnikov geodet le-to prikazati v elaboratu ureditve meje, prvostopenjski organ pa ne uporabiti fikcije o strinjanju s predlagano mejo.
odobritev pravnega posla - gozdno zemljišče - začasna odredba - težko popravljiva škoda - posek gozda
Tožnica ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe – nastanka težko popravljive škode. Navaja, da bodo gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z navedeno trditvijo pa ni izkazala za verjetno, da bo do poseka prišlo, niti da bo škoda nastala njej, torej v njeni sferi. Ker zakonski pogoji za začasno odredbo niso izpolnjeni, je sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti pravdna stranka
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana odločba centru za socialno delo kot prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 18. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - že izdana pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila glede iste izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, je sodišče predmetno tožbo zavrglo na podlagi določbe 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
odpis dolga - neupravičeno prejeta socialna pomoč - stvarna pristojnost - socialni spor
V tretjem odstavku 38. člena ZUPJS je določeno, da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Gre za specialne določbe posebnega zakona, ki ureja vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, kot so opredeljene v določbi 1. člena ZUPJS, torej tudi o odpisu dolga iz naslova neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev, ki ga ta zakon ureja v sedmem odstavku 44. člena.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za neodločitev
Sodišče sicer ne dvomi v razloge, ki jih je v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka, vendar pa ti razlogi izvirajo iz njene sfere, torej niso take narave, da bi lahko objektivno vplivali na odločanje v zakonsko predpisanem roku in s tem na odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče prav tako ne dvomi, da gre za pravno zahtevno zadevo, vendar pri določitvi roka za izdajo odločbe ni moglo mimo dejstva, da bo ob izteku tega roka zakonsko določeni rok za odločanje prekoračen že za več kot devet mesecev, torej več kot štirikrat.
Zakonodajalec je s 3. odstavkom 238. člena ZUP omogočil, da pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji, vendar je obenem omogočil, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi, in sicer v primeru, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Le-tega pa pritožbeni organ v konkretnem primeru sploh ni ugotavljal, temveč je zaključil, da gre za nedopustno pritožbeno novoto, četudi gre za nov dokaz z dne 16. 10. 2014, ki ga glede na datum njegove izdaje tožnica realno v upravnem postopku niti ni mogla predložiti upravnemu organu prve stopnje preden je izdal izpodbijano odločbo z dne 8. 10. 2014.
izredna pravna sredstva - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredna razveljavitev - ničnost odločbe
Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih toženka navaja v izpodbijani odločbi, da namreč tožnik v zvezi z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici in v zvezi z zatrjevano ničnostjo te odločbe ni navedel nobenih vsebinskih razlogov, da v skladu z 278. členom ZUP ni upravičen zahtevati izredne razveljavitve odločbe in da gre za postopek, v katerem v skladu s prvim odstavkom 113. člena nosi stroške tisti, na zahtevo katerega se je postopek začel, torej tožnik.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka
S sklepom o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, in je torej procesne narave. Povedano drugače: izpodbijani sklep v ničemer ne pomeni vsebinske odločitve o predmetu upravnega postopka, namreč izdaji gradbenega dovoljenja, poleg tega pa z njim postopek odločanja o tem ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
Ni sporno, da tožnik k vlogi ni predložil vseh dokazil, prav tako ni sporno, da ga je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pozval k dopolnitvi vloge in ga v tem pozivu tudi opozoril, da bo v primeru, če v določenem roku vloge ne bo dopolnil, vlogo zavrgel kot nepopolno. Ker tožnik vloge v postavljenem roku ni dopolnil glede višine letne šolnine, ki mora biti razvidna iz uradnega potrdila izobraževalne ustanove v tujini, je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom vlogo tožnikovo vlogo pravilno zavrgel na podlagi 67. člena ZUP.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - preganjanje - resna škoda - dejansko stanje o pogojih za mednarodno zaščito - pretečeno dovoljenje za prebivanje - obrazložitev odločbe
V obravnavnem primeru okoliščine, da so tožniki prišli v Slovenijo in v njej zakonito bivali, šele nato pa na podlagi spremenjenih okoliščin (pretečenih dovoljenj za prebivanje oziroma težav z moževim oz. očetovim podjetjem) zaprosili za mednarodno zaščito, same zase ni mogoče razlagati v njihovo škodo na način, da tudi to ravnanje kaže, da jim ob vrnitvi v Irak ne grozi preganjanje zaradi njihove veroizpovedi ali pa resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
Iz izpodbijane odločbe razen napačnih materialnopravnih stališč, na katere je sodišče odgovorilo, ni mogoče razbrati drugih argumentov, ki so upravni organ vodili k zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, zlasti v delu, ki se nanaša na subsidiarno zaščito (če je že štel, da pripadnost sunitski veroizpovedi ne more biti razlog za preganjanje – v nasprotnem primeru bi sicer moral ugotavljati dejansko stanje o položaju sunitov v Iraku oziroma Bagdadu, od koder prihajajo tožniki, ki so v postopku med drugim zatrjevali, da je v Iraku državljanska vojna med šiiti in suniti, da je tam prisotna tudi islamska država in da so njihova življenja ogrožena zaradi tega, ker so sunitski muslimani).
Presoja, ali oseba ima pravni interes za sodelovanje v postopku, ne vsebuje tudi presoje utemeljenosti morebitnih ugovorov zoper gradnjo. V postopku odločanja o dovolitvi obnove postopka namreč upravni organ ne presoja, ali dejansko obstajajo okoliščine, ki jih želi predlagateljica uveljavljati v obnovljenem postopku. O njih bo odločal v obnovljenem postopku, v katerem se bo predlagateljica s projektno dokumentacijo šele lahko seznanila in se izjavila o gradnji, ki je predmet gradbenega dovoljenja.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zahteva za posredovanje podatkov - obvezne sestavine zahteve
Do podatkov, ki jih potrebuje organ, da odloči o zahtevi (za ponovno uporabo) in o tem izda obrazloženo odločbo, lahko prosilec pride le na podlagi in v skladu s postopkovnimi določbami ZUP. Te pa med drugim določajo, da mora organ ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8.člen ZUP). To pa pomeni, da samo navedba prosilca, da želi podatke za nepridobiten namen, ker sodeluje v raziskavi mednarodne organizacije, ne da bi za to priložil ali ponudil kakršnokoli dokazilo, ne dokazuje, da je prosilec res upravičen do tega. V konkretnem primeru je prosilec v postopku najprej zatrjeval, da prosi v imenu mednarodne nevladne organizacije B., v dopolnitvi pa je navedel, da prosi v svojem imenu. Ne za eno ne za drugo trditev pa ni ponudil nobenih dokazil oziroma ni na noben način izkazal, za kakšno raziskavo potrebuje podatke, oziroma da se res izvaja raziskava, del katere je. To pa je odločilna okoliščina, da je organ lahko ugotovil, da o vlogi prosilca ne more odločati po vsebini, saj kljub pozivanju na dopolnitev vloge in kljub prosilčevem dopolnjevanju, ni imel dovolj podatkov, da bi o zadevi lahko izdal obrazloženo in utemeljeno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Da bi toženka v obravnavanem postopku lahko opravila vsebinski preizkus zadeve, se je morala seznaniti z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP oziroma omogočiti tožniku, da se o teh razlogih izjavi. To je storila z dopisom z dne 15. 5. 2015, v katerem je tožnika med drugim pozvala, naj „konkretno in natančno“ navede razlog, zaradi katerega želi vložiti predlog za obnovo postopka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - program opremljanja
Z izpodbijano odločbo komunalni prispevek za priključitev na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje ni bil odmerjen po novem programu opremljanja, temveč po programu opremljanja za obstoječe kanalizacijsko omrežje.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje v osebnem stečaju
Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je lahko brezplačna pravna pomoč z
zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno.
ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je za dodelitev BPP v konkretni situaciji potrebno uporabiti posebno ureditev dodelitve BPP, ki dodelitve le te v fazi pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne dopušča.