ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - odlog izvršitve izpodbijane odločbe - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama materialna škoda še ne pomeni težko popravljive škode; da bi bila škoda težko popravljiva, morajo biti poleg višine škode izkazane še druge okoliščine, ki bi kazale na ogroženost poslovanja tožeče stranke. Tožnica tako ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode; začasno odredbo pa je mogoče za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta izdati le, če tožeča stranka izkaže, da je to potrebno, da se prepreči škoda, ki bi ji nastala že v teku sodnega postopka ter bi jo bilo v primeru uspeha s tožbo nato težko popraviti.
Tožena stranka je vlogo tožnika pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže.
poslovna sposobnost - po poslovno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba CSD je bila prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 19. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist. Z vročitvijo izpodbijane odločbe tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. V takem primeru bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
denacionalizacija - vračanje kmetijskih zemljišč - odškodnina - višina odškodnine - vrednost zemljišč - izhodiščna vrednost - pravica do izjave
Ne glede na to, da gre pri spremljanju in korekciji izhodiščne vrednosti za normodajno funkcijo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, to ne izključuje pravice stranke, da dokazuje dejstva, od katerih je odvisna zakonitost določbe podzakonskega predpisa oziroma dejstva, relevantna za določitev vrednosti podržavljenih zemljišč v smislu prvega odstavka 44. člena ZDen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
V obravnavanem primeru gre za spor končnega uporabnika po drugi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, po kateri toženka rešuje spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Napotnica, ki ni bila vložena pri toženki po vročeni obtožnici zoper prosilca, je bila vložena prepozno in odločitev organa za BPP posledično pravilna.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - usposobljenost - pomemben vir dohodka - obnova postopka
Pripombe tožnice, navedene v predlogu za obnovo postopka in na obravnavi, tudi če bi bile podane med rednim postopkom, pred izdajo odločbe z dne 24. 4. 2008, ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Pogoji za kmeta – fizično osebo, za leto 2008, ki jih določa 24. člen ZKZ, so izpolnjeni.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/93 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78.
naknadni obračun uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - neevidentirani poslovni dogodki - prenizka carinska vrednost
Po izvedenem naknadnem pregledu carinskih deklaracij s prilogami je carinski organ ugotovil prenizko carinsko vrednost obravnavanega tobaka, zato so bile tudi dajatve obračunane v prenizkem znesku. Zato je carinski organ za carinske deklaracije ponovno obračunal dajatve in pri tem upošteval podlage, ki so veljale v času sprejema posamezne carinske deklaracije. Na podlagi 95. člena ZDavP-2 pa je pravilno obračunal tudi obresti.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1, 6/3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo - za odmero pristojbine relevantni podatki
Ugovor o nepravnomočnem lastništvu, ob vpisanem pravnem dejstvu v zemljiški knjigi, ki je izvorna evidenca o lastnikih, v obravnavanem postopku ni mogel biti pravno relevanten, kljub razlogom, ki jih za nepravnomočnost navaja tožnik v tožbi.
Podatek o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru na dan 30. 6. 2013, od katerega se po izpodbijani odločbi odmerja pristojbina, je ugotovljen na podlagi in skladno s posredovanimi podatki zemljiškega katastra.
Davčnemu organu je podatke o višini katastrskega dohodka posredoval upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Na to sporočilo je davčni organ vezan, ker gre za uradno pridobljene podatke, na katere se odmerja obveznost. Tožnik zato ugovorov zoper višino katastrskega dohodka ne more uspešno uveljavljati v konkretnem postopku odmere pristojbine za gozdne ceste.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni program“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Iz besedila javnega poziva jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.
ZLPLS člen 14. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 31.
Prijavljeni programi na javni razpis se vrednotijo na podlagi meril, določenih v 31. členu Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Na podlagi tretjega odstavka 31. člena Pravilnika imajo pri izboru programov založništva v športu prednost programi z boljšimi možnostmi uresničevanja javnega interesa na področju športa in programi z boljšimi možnostmi uspešne realizacije glede na pripravljena gradiva oziroma lansko porabo sredstev in programi, ki so ozko povezani s športom. Pri vrednotenju možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom je prvostopenjski organ upošteval predvsem vsebinski vidik programa (pojavna oblika športa), predmet programa (zvrst založništva), uporabnost programa v športni praksi in pomen športne panoge z vidika nacionalnega modela vrednotenja športnih panog.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - silobran
Pristojni organ za BPP zaključuje, da zahteva tožnika za BPP ni razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj gre pri ravnanju A.A. za silobran, ki pa ni kaznivo dejanje, zato ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, ki pa mora biti izpolnjen poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve zakona. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec - skladnost zakona z ustavo - načelo enakosti pred zakonom
Za tožnico je sporna ustavnost prvega odstavka 115. člena ZDoh-2. S to določbo so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave in ne obveznosti, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Po mnenju sodišča položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana ni enak položaju, ki ga ima v razmerju do staršev otrok do 26 leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre namreč za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna, tako po poimenovanju, kot tudi po vsebini, ki izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa dopušča oziroma narekuje različno zakonsko ureditev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - predobravnavni narok - načelo pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev BPP, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oz. zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP.
odvzem deklaracije za proizvodno napravo - ponovno odločanje o zadevi - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je predmetni postopek začel v času, ko je bil v veljavi star EZ, saj je postopek v teku že od leta 2013. Ko je Agencija za energijo odločala v ponovnem postopku in izdala akt, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je veljal nov EZ-1. Slednji ima v osmem odstavku 548. člena izrecno določbo, da se upravni postopki Agencije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Glede na to, da ima zakon, ki je bil v veljavi v času, ko je Agencija izdala izpodbijana akta (EZ-1), specialno določbo, ki se nanaša na postopke, uvedene pred uveljavitvijo tega zakona, za kar gre tudi v predmetni zadevi, ni pravilno stališče, da zoper odločbo Agencije ni dovoljena pritožba. Izpodbijani sklep zato ni zakonit.