evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila
Poštna knjiga po mnenju organa izkazuje, da je tožnik bil vabljen na mejno obravnavo in da je bilo vabilo nanjo pravilno in pravočasno. Navedeni zaključek prvostopenjskega organa ni pravilen. Ob dejstvu, da je bilo vabilo poslano priporočeno po pošti ter da ga tožnik ni dvignil, v zadevi ni izpolnjen pogoj, da je predložena poštna knjiga popolno dokazilo, ki dokazuje pravilnost tožnikovega vabljenja. Torej dokazilo, ki naj bi dokazovalo pravilnost vročitve, ne izkazuje, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga je lastnik prejel vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave, kot določa kot drugi pogoj za presojo popolnosti dokazila peti odstavek 30. člena ZEN.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Glede na osnovno prošnjo dopolnitev ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, ostalo je nerazjasnjeno, za katero zadevo želi prosilka pravno pomoč, zato je bilo zavrženje prošnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno. Postavitev zahtevka je v dispoziciji stranke in njeni aktivnosti. Organ po uradni dolžnosti ne more postaviti zahtevka in nadomestiti volje stranke.
Toženka je pravilno uporabila prvi odstavek 270. člena ZUP in odločbo o odmeri plačila z dne 30. 6. 2014, ki je bila izdana tožniku na podlagi njegovih sporočenih neresničnih podatkov oziroma navedb, odpravila in mu ponovno odmerila letno plačilo na podlagi pravilnih podatkov o njegovih letnih prihodkih v letu 2013.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave pomeni določitev načina poplačila tožnikove terjatve, ne pomeni pa oblikovanja tožnikove terjatve tako, da poseg vanjo oziroma preoblikovanje v postopku obnove ni mogoč. Tožnik ima prav, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar pa tožnik s terjatvijo po odpravi odločbe ni več obremenjen, saj je terjatev toženke do tožnika, na podlagi odločbe z dne 30. 6. 2014, z odpravo ugasnila. S tem pa je prenehal tudi učinek sklepa o postopku poenostavljene prisilne poravnave nanjo.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta
ZKZ ne določa, da fizične osebe, ki že kmetujejo in so lastniki kmetijskih zemljišč, pa ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa kmeta po drugih treh alinejah prvega odstavka 24. člena ZKZ, ne bi mogle pridobiti statusa po 4. alineji. Po mnenju sodišča je treba navedeno določilo uporabiti tudi za osebe, ki že kmetujejo oziroma so že lastniki kmetijskih zemljišč. Lastništvo kmetijskih zemljišč po zakonu ni izključevalni razlog za pridobitev statusa kmeta.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - začasni zastopnik - neodobritev tožbe - zavrženje tožbe
Stalni skrbnik tožnika je sodišču z dopisom z dne 10. 8. 2015 sporočil, da tožbe ne odobrava. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnik nima izkazane procesne legitimacije, zato je tožnikovo tožbo zavrglo.
Ker je bil tožniku zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (najprej začasni in nato stalni) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, to pomeni, da postavitev začasnega zastopnika v skladu z določbo 82. člena ZPP ni možna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ker je presodil, da vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca z dne 15. 1. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh glede na 24. člen ZBPP. Tak zaključek pa potrjuje tudi sodba naslovnega sodišča, I U 227/2015 z dne 23. 4. 2015, s katero je sodišče zavrnilo tožbo tožnice zoper prej navedeno odločbo Informacijskega pooblaščenca.
Toženka je v obravnavanem primeru odločila v okviru danega pooblastila in navedla zadostne razloge za svojo odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje zaključek komisije, da se ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je vsebina petega odstavka 88. člena KZ-1, določbo pa pri svojem odločanju o prošnji za pogojni odpust komisija uporabi.
ZKme-1 člen 56. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 člen 26.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Če je bil zapisnik popravljan zaradi potrebe po ponovitvi postopka kontrole, kot izhaja iz pripomb kontrolorja na drugem zapisniku, bi iz njega moralo biti eksplicitno razvidno, kdaj je bila naknadna kontrola izvršena, ali je bila tožnica prisotna ter ali je bila s spremenjenimi ugotovitvami v zapisniku seznanjena.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina
Z vidika cilja, ki ga zasleduje ZPVAS, je bistveno le, da se premoženjske pravice (tudi lastninska pravica) z odločbo upravnega organa vrnejo članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v obsegu, ki je enak obsegu odvzetih premoženjskih pravic (1. stavek drugega odstavka 8. člena ZPVAS), in sicer v taki obliki, da jih bodo člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko izvrševali na način, ki ga (upoštevaje pravila nekdanje agrarne skupnosti in veljavno stvarno-pravno zakonodajo) določijo v svojih pravilih. Iz določb ZPVAS ne izhaja, da je odvzete premoženjske pravice mogoče članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti vrniti le v primeru, če so v sporazumu ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti določili enako obliko izvrševanja lastninske pravice, kot je bila v času podržavljenja. Prav tako ne izhaja, da bi morala biti v tem sporazumu sploh opredeljena oblika lastninske organiziranosti ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti.
Javni razpis P4-sofinanciranje nove tehnološke opreme (Slovenski podjetniški sklad).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - obrazložitev odločbe - pripisano število točk
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije, strokovne ocene pa sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno, v upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
Sodišče se v strokovno tehnična vprašanja ne sme spuščati, ker ni strokovno usposobljeno, ampak lahko ocenjuje le ustreznost obrazložitve. V tem smislu pa je bil izpodbijani sklep v ponovljenem postopku dovolj podrobno obrazložen, da se ga da preizkusiti.
ZMZ člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - pravni viri za pridržanje - odvzem svobode gibanja - nevarnost pobega - nujnost ukrepa - začasna odredba
Sodišče ocenjuje, da ni izkazana nujnost, da se tožniku izreče ukrep pridržanja v Centru za tujce zaradi znatne nevarnosti pobega.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima statusa organa, temveč stranskega udeleženca in zato tožba sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo zato, ker v primeru, da se katerakoli dokumentacija posreduje prosilcu pred pravnomočno odločitvijo v tej zadevi, že po naravi stvari nastane stanje, ki ni več popravljivo in to ne glede na to, ali so zahtevani podatki poslovna skrivnost ali ne. Če namreč tožeča stranka uspe in je izpodbijana odločba odpravljena in vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si le ta v nobenem primeru več ne more izboljšati svojega položaja po tem, ko so bili podatki enkrat že razkriti.
mednarodna zaščita - status begunca - dejanja preganjanja - intenzivnost dejanj preganjanja - načelo varstva otrokovih koristi - subsidiarna oblika zaščite - zdravstveno stanje prosilca - prosilec iz Ukrajine
Tožnika bi prek kvalificirane pomoči svetovalke za begunce v postopku morala utemeljiti in dokazati, tudi ob upoštevanju obveznosti tožene stranke, da po uradni dolžnosti ugotovi vsa relevantna dejstva glede tovrstnih oblik preganjanja in zagotavljanja zaščite v predelu Ukrajine, kjer tožniki živijo, da je njuno življenje do tolikšne mere ogroženo z dejanji preganjanja oziroma da jima državne oblasti ne morejo ali nočejo nuditi zaščite v povezavi z glavnim razlogom in dejanji preganjanja (8. odstavek 27. člena ZMZ), da je njun strah pred odvzemom življenja ali zaradi psihičnega nasilja z neposrednimi fizičnimi grožnjami v smislu nečloveškega ravnanja, objektivno utemeljen. Tožnika pa tega nista uspela utemeljiti oziroma dokazati.
Iz podatkov v spisu izhaja, da bronhialne težave mladoletnih prosilk in alergija na nekatera živila ter raven oziroma kakovost zdravstvenega varstva niso posledica namernega odtegovanja zdravstvene pomoči tožnikom v Ukrajini, ampak gre za druge sistemske razloge. Zato se je Upravno sodišče moralo opreti na sodno prakso Sodišča EU za ugotovitev, da odločitev tožene stranke glede zavrnitve prošnje za subsidiarno zaščito ni nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti pravdna stranka
V obravnavanem primeru je podana pomanjkljivost (pomanjkanje tožnikove procesne legitimacije), ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik (česar pa po pozivu sodišča tožnikov skrbnik v predmetni zadevi ni storil), je sodišče tožbo s sklepom zavrglo.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-2, 153/2, 153/2-2.
brezplačna pravna pomoč - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - prekinitev postopka zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti - odločitev o pravici - upravni akt
Sodišče tožniku pritrjuje, da ugotovljeno dejansko stanje, to je (šele) uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ni dajalo podlage za odločitev o prekinitvi postopka na podlagi 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP ter da je organ odločil ob nepravilni uporabi zakona.
URS člen 23, 125, 134, 134/1, 134/2. Zakon o sodiščih 1a, 1a/4. ZUS-1 člen 3, 4.
upravni spor - človekove pravice - materialna imuniteta sodnika - upravni akt - upravno dejanje - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za sodnika je izključena pravna (civilna in kazenska odgovornost) za mnenje, ki ga poda pri odločanju na oziroma v sodišču. Za uporabo materialne imunitete ni nujno, da gre za akt sodnika znotraj procesa sojenja, ampak zadošča, da gre za akt sodnika v okviru zakonskih in ustavnih pristojnosti sodišča za odločanje v neki zadevi. Upravni akti oziroma dejanja po ZUS-1 niso tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti.“
Tožnik ima zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato tožba ni dopustna. Tožnik se je namreč zoper izpodbijano odredbo pritožil, o pritožbi zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe pa je odločal tudi izvenrazpravni senat. Tožnik bi lahko vložil ustavno pritožbo in z ustavno pritožbo uveljavljal sodno varstvo ustavnih pravic.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Čeprav je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla razumne razloge za izdajo začasne odredbe, pa ni zadostila dokaznemu standardu, ki ga je vzpostavilo Vrhovno sodišče v tovrstni upravno-sodni praksi. Tožnik škodo opisuje zgolj na načelni ravni in je ne konkretizira v povezavi z izpodbijanim aktom. Na splošno navaja, da ne more opravljati dejavnosti upravljavca stvarnega premoženja, za katero ga je pooblastila Vlada RS in da škoda nastaja tudi ustanoviteljici pa tudi širši družbi, občanom, ki morajo možnosti za najem športnih objektov iskati drugje. Navaja, da ji s tem izpade pomemben vir sredstev za vzdrževanje in ohranjanje nepremičnin, vendar dalj od te navedbe v konkretizaciji škode ne gre. Ker tožnika škode ne konkretizira tako, da bi izhajala iz okoliščin sklepanja ali priprav na sklepanje najemnih pogodb v konkretnem primeru in ni predložila nobenega dokaza, tudi ni z ničemer utemeljila, da bi bila škoda v konkretnem primeru težko popravljiva.
začasni predsednik sodišča - prenehanje mandata - učinkovanje odločitve o imenovanju - vložitev tožbe - zadržanje izvršitve o imenovanju
Glede na to, da je zoper odločbo Sodnega sveta o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v Celju mogoče vložiti tožbo (ki je bila v konkretnem primeru tudi vložena), imenovanje ne more učinkovati že z dnem odločitve o imenovanju. To izhaja že iz splošnih pravil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti upravnih odločb in sklepov, kar ureja ZUP v členih od 224 do 225. Odločba Sodnega sveta je torej dokončna, vendar poseben zakon, to je ZS, glede imenovanja predsednika v devetem odstavku 62b. člena določa, da vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja. Glede na navedeno zakonsko ureditev je torej izvršitev imenovanja predsednika Okrožnega sodišča zadržana do poteka roka za vložitev tožbe, če ta ni vložena, če pa je, pa do odločitve sodišča o tožbi, če je o njej odločeno v roku iz devetega odstavka 62b. člena ZS (30 dni) oziroma do izteka tega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pobuda za oceno ustavnosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je potrebno navesti, zoper kateri predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, se želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti ter da je potrebno izkazati pravni interes, tožnik pa svoje prošnje ni dopolnil v skladu s pozivom, saj ni navedel predpisa oziroma splošnega akta, zoper katerega želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti, niti ni izkazal svojega pravnega interesa, zaradi česar bi ustavno sodišče tako pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Tožena stranka je zato pravilno sklepala, da v zadevi, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.