mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik je v konkretnem primeru imel pooblaščenca in sicer svetovalca za begunce že v času upravnega postopka. To pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za zapustitev Slovenije odločil po svobodni volji.
Za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev objekta so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spori glede lastništva tega objekta, ki so v teku, pa na izdajo dovoljenja nimajo vpliva.
Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - izvršba na podlagi sodne odločbe - zakonita subrogacija
Terjatev je na podlagi izrecne zakonske določbe 46. člena ZBPP, ki določa zakonito subrogacijo terjatev iz naslova stroškov postopka v korist države, prešla na Republiko Slovenijo.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ
Tožnik je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu, ne pa v zadevi, v kateri bi bil pristojni organ za odločanje o prošnji Okrožno sodišče v Ljubljani. Izpodbijano odločbo je izdal nepristojen organ.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, niti ni dokazala konkretnih aktivnosti, katerih cilj bi bila vrnitev družine v Republiko Slovenijo. Zgolj sklicevanje na objektivne okoliščine vojne, na katere ni mogla vplivati, namreč ne zadošča za dokaz izpolnitve navedenega pogoja.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZDDV-1 člen 50, 50/2. Uredba o okoljski dajatvi za odpadno embalažo člen 5.
Tožnik v konkretni zadevi za blago, ki je predmet obravnavanih carinskih deklaracij, ni verodostojno izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev DDV kot uvozne dajatve. Listine, ki jih je v konkretni zadevi predložil tožnik, ne dokazujejo, da je bilo blago odposlano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev DDV. Iz drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 izhaja, da je uvoz blaga iz 4. točke prvega odstavka tega člena oproščen plačila DDV, če uvozu blaga sledi oproščena dobava blaga v skladu s 1. in 4. točko 46. člena ZDDV-1, le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnemu carinskemu organu zagotovi med drugim dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz Slovenije v drugo državo članico.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - državljanstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
A.A. je imel državljanstvo LRS in jugoslovansko državljanstvo od 28. 8. 1945 do svoje smrti leta 1987, na dan 1. 1. 1960 pa je imel stalno prebivališče v C., Avstrija, kjer je tudi umrl, ni pa jasno, ali je imel (tudi) avstrijsko državljanstvo. Glede na določbe FIP in dejanske okoliščine zadeve, ki izhajajo iz upravnega spisa, je zaključek drugostopenjskega organa o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za bivšega lastnika podržavljenega premoženja pok. A.A. napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, ker je drugostopenjski organ svoj zaključek utemeljil (predvsem) na podlagi nemožnosti pridobitve podatka od pristojnih organov v zvezi z avstrijskim državljanstvom upravičenca.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - dopustni ugovori - ugovor zoper sklep o izvršbi
Zakonski pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu z izdanim sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. Dolžnikov dolžnik lahko v tem postopku uveljavlja le še tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnica ugovarja, da je njen dolg do davčnega dolžnika s pobotom ugasnil, kar pomeni, da ugovarja obstoju terjatve. To pa ni ugovor, ki bi ga lahko uveljavljala v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
upravni postopek - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev zahtevka
Na podlagi tožnikovega predloga za izdajo dopolnilne odločbe toženka glede na določbo 220. člena ZUP ni imela podlage, da tožnika določi za nadomestnega upravičenca, saj ta zahtevek ob vložitvi zahteve A.A. ni bil postavljen in ob odločanju o njeni zahtevi z odločbo z dne 7. 5. 2009 ni ostalo nič neodločeno.
davek na motorna vozila - zahtevek za vračilo plačanega DMV - rok za vložitev zahtevka za vračilo - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
razprodaja tekstilnega blaga in obutve - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa
Ugotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, daje podlago za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo.
Zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega.
gozd - poseg v gozd - graditev objekta - soglasje za poseg v gozd
Podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je tretji odstavek 21. člena ZG, po katerem soglasja za poseg v gozd ni mogoče izdati, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov. Po isti določbi se pri presoji ogroženosti upošteva vrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
Iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Postojna (2011-2020) izhaja, da čebelnjakov v gozdu ni dovoljeno postavljati, njihova postavitev je možna samo na negozdnih površinah v gozdnem prostoru in to v kmetijski in gozdnati krajini v oddaljenosti do 500 m od ureditvenega območja naselja, in sicer tako, da je omogočen direkten dostop do čebelnjaka z gozdne ali javne ceste. Navedenega pogoja pa, kakor izhaja iz upravnega spisa in zatrjevanj tožeče stranke, navedena lokacija ne izpolnjuje, čemur tožeča stranka ne ugovarja in je že iz tega razloga bilo potrebno zavrniti izdajo zahtevanega soglasja.
Organ prve stopnje je v celoti sledil navodilom ZZZDR, saj je upošteval željo skrbnika po njegovi razrešitvi (199. člen ZZDR), prav tako pa ZZZDR določa, da je dolžnost skrbnika prostovoljna in častna (179. člen). Skrbnik je torej lahko le oseba, ki se strinja s tem, da bo postavljena za skrbnika. Glede na upravne spise tudi sodišče ugotavlja, da ne Center za socialno delo Č., ne Odvetniška zbornica in ne varuh človekovih pravic te obveznosti niso želeli oziroma zmogli sprejeti. Organ prve stopnje je tako utemeljeno uporabil določbo 185. člena ZZZDR in za skrbnika postavil sebe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da v obravnavanem postopku, v katerem je bila z izpodbijano odločbo izvršitelju A.A. podeljeno pooblastilo za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti na območju Okrožnega sodišča v Kopru, ni sodeloval v postopku, niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, ki je bila osebno vročena le izvršitelju, na katerega se odločba nanaša.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - dejanska raba zemljišč - obrazložitev odločbe
Z novelo ZDKG-A, uveljavljeno 13. 4. 2013, je bila dana pravna podlaga za (ponovni) postopek; v določbi 5. člena navedenega zakona je upravnim enotam naložena dolžnost, da v petih letih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverijo, ali kmetije izpolnjujejo pogoje, da se določijo za zaščitene kmetije, pri čemer se prednostno preverijo tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka ali pravnega prometa med živimi. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da je bila z izpodbijano odločbo kršena določba četrtega odstavka 225. člena ZUP in da je bilo s tem protipravno in nedopustno poseženo v tožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Zakon kriterije za zaščito kmetij določa glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost; zato se o zaščiti kmetije ne odloča na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na podlagi njene objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršljiva odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev izvršbe
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - zahteva za izdajo odločbe - vložitev zahteve pri organu prve stopnje - potek roka za odločanje o pritožbi
Rok za izdajo odločbe o pritožbi teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Pri tem je mišljen organ prve stopnje, ki je tisti, ki prejme pritožbo, oziroma ki mu je pritožba izročena. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka, ki se omenja v odgovoru na tožbo (ker pritožba ni bila poslana v reševanje organu druge stopnje), pri tem ni pomemben.
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi v primeru, če je bila zahteva za izdajo odločbe poslana organu prve stopnje. Izpolnjen je tudi pogoj pretečenega naknadnega sedemdnevnega roka, v katerem bi moral drugostopenjski organ izdati odločbo o pritožbi. Pri tem je sodišče upoštevalo, da bi morala biti tudi zahteva za izdajo odločbe, enako kot pred tem pritožba, v skladu z določbami ZUP odstopljena organu druge stopnje nemudoma oziroma „brez odlašanja“. Le na ta način je namreč mogoče doseči namen tožbe zaradi molka organa, ki je v tem, da se stranki, ki ji ni bila izdana odločba v predpisanih rokih, omogoči sodno varstvo njenih pravic in koristi ter obenem prepreči nedopustno podaljševanje postopka odločanja o pritožbi s strani organa prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
stroški postopka - sodni izvedenec - odmera nagrade sodnemu izvedencu - višina nagrade
Razlogov za nestrinjanje z odmero materialnih stroškov tožnik ne navaja, sodišče pa meni, da je organ pravilno uporabil tretji odstavek 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, glede na dejstvo, da razen priprave mnenja v več izvodih drugih stroškov ni opredelil.