dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - zdravstveno zavarovanje
Tožnik nima ustreznega zdravstvenega zavarovanja, zato ne izpolnjuje pogojev po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
ukrep inšpektorja za ceste - občinska cesta - preglednost ceste - živa meja v varovalnem pasu
Za izrek inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je relevantna ugotovitev, da živa meja ovira polje preglednosti v križišču lokalnih cest. Gre za dejstvo, da predmetni del žive meje (ciprese) v preglednostnem trikotniku moti preglednost v minimalni razdalji 30 m in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga predmetno križišče moralo imeti.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37, 37/2.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženjski pogoj
Davčni zavezanec mora za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede nizkih dohodkov, kakor tudi premoženja. V kolikor eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, odpisa davčnega dolga ni mogoče dovoliti. Sodišče se zato strinja z zaključkom tožene stranke, da glede na premoženje, s katerim tožnik razpolaga in se upošteva na podlagi 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ter višine mesečnih prihodkov (692,98 EUR), navedeni premoženjski pogoj ni izpolnjen, saj gre za premoženje, ki ni v celoti nujno za preživljanje in ki v celoti zadostuje za poplačilo davčnega dolga.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga
V postopkih javnih pozivov predstavljajo podlago za odločitev določbe javnega poziva. V takšnem primeru se določbe ZUP uporabljajo le smiselno. V konkretnem primeru pa je javni poziv eksplicitno določil, kdaj je vloga formalno popolna in vsebinsko ustrezna, določil pa je tudi postopek v primeru formalno in vsebinsko nepopolnih vlog. To pomeni, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZUP, ki določajo pravila ravnanja z nepopolnimi vlogami.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri oddaji poročila za mesec januar 2015 storil napako in napačno potrdil obrazec za mesec februar 2015 namesto za januar 2015. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik imel sklenjeno pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem za obdobje od januarja do decembra 2015. Invalidsko podjetje je dolžno pred oddajo poročila preveriti točnost podatkov iz mesečnega poročila zavezancem in s podpisom odgovorne osebe potrditi, da je bila pogodba o poročani višini in za poročano obdobje tudi realizirana. Oddano mesečno poročilo je podlaga za listino, ki velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka. Naknadno dokazovanje realizacije pogodbe za nadomestno izpolnitev kvote ali oddaja mesečnega poročila kot dokazila o nadomestni izpolnitvi kvote po predpisanem roku nista mogoča po presoji sodišča do konca meseca, v katerem je oddal poročilo, možnost preveriti ali je poročilo pravilno izpolnil in v tem obdobju bi sporno poročilo lahko tudi popravil.
ZUP člen 4. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud člen 3, 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
Glede primernosti vrstnega reda prispelih vlog do porabe sredstev po javnem pozivu kot načina dodeljevanja sredstev sodišče pojasnuje, da gre pri tovrstnih postopkih po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravicah prijaviteljev. Javni poziv (enako kot javni razpis) predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega poziva, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega poziva ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju.
V obravnavani zadevi ne gre za takšno zadevo, kjer bi pooblaščenec tožnika uporabil tuje pravne vire, saj uporaba Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti uporabljajo vsi udeleženci v carinskih postopkih in ne predstavlja uporabe tujih pravnih virov. Tudi ne gre za uporabo posebnega strokovnega znanja iz izvenpravnih področjih ali tujega jezika.
V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. To določilo ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba. Dejstvo, da je tožnik njen družbenik, za odločitev ni relevantno. Z določbami 19. člena ZDO se namreč uvaja davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji - dohodek - plačevanje preživnine - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno plačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina, v postopku na prvi stopnji upravičeno ni upošteval, saj ta podatek iz upravnih spisov ne izhaja. Sodišče pa tožniku pojasnjuje, da plačevanje preživnine zmanjšuje njegov mesečni dohodek in bi zato lahko vplivalo na drugačno odločitev, vendar mora to dejstvo pravočasno uveljavljati in nato tudi dokazati (dokazno breme je torej na tožniku), in sicer lahko to uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne
ZLD v IV. poglavju z naslovom Podružnica lekarne določa, da se zavodu, ki opravlja lekarniško dejavnost in lekarnarju, lahko izda dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne v kraju, v katerem ni lekarne, če je ugotovljena potreba za izdajo zdravil.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poseg v človekove pravice in svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - predlog za izločitev sodnika
V konkretnem primeru iz vsebine tožbe izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo preiskovalne sodnice, ki je zavrgla njegov predlog za njeno izločitev. Gre torej za sklep, izdan v kazenskem postopku, ki sodi v pristojnost rednega sodišča. Tožnik zato odločitve, ki jih je sprejelo okrožno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka, po izčrpanju pravnih sredstev pa v primeru kršitve ustavnih pravic z ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 1, 3, 5, 6, 8. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
hrup - dovoljenje za začasno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožena stranka je izhajala iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb, s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče pomeni že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup nedopustno vplival na tožnika ali ne, torej vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa odločanje, ali se tožnikoma dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranka udeleženca v postopku, je torej ključna le ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni ugotavljala niti obrazložila.
ZUP opredeljuje pojem stranskega udeleženca le v procesnem smislu, medtem ko je materialni predpis tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznosti ali neposredno pravno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je zato osnova za odločanje o zahtevi tožnikov za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, na katero sta se tožnika že vse od začetka postopka tudi sklicevala.
Sporazum med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 18, 18/1, 18/2, 18/3, 18/4.
dohodnina - odmera akontacije od dohodnine - poklicna renta - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Od dohodka, ki ga prejema pri B., tožnica na Švedskem davka ni plačala, pač pa ji je bil le obračunan, nato odtegnjen, vendar pa prav zaradi upoštevanja Sporazuma med SFRJ in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja tudi vrnjen, kar pomeni, da je tožnica zavezana poravnati davek od tega dohodka v državi, kjer je rezidentka, torej v Republiki Sloveniji.
upravni spor - stvarna pristojnost - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V konkretni zadevi gre za odločanje v kazenski zadevi, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, ki ga tožnik izpodbija, je potrebno najprej vložiti pri prvostopenjskemu sodišču, to je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Kopru, da opravi predhodni preizkus pravnega sredstva, iz navedenega razloga sodišče meni, da je za obravnavanje tožnikove vloge v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Kopru.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 32. ZKP člen 205, 205/2, 420, 420/4.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pripor - kazenski postopek - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Izpodbijani sklep senata Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora ni akt, ki bi se na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, s tem pa ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje subsidiarnega upravnega spora. Tožniku je namreč sodno varstvo zoper izpodbijani sklep zagotovljeno v ZKP.
Ena od procesnih predpostavk za izdajo začasne odredbe je po 32. členu ZUS-1 tudi ta, da je zoper akt, za katerega se predlaga začasno zadržanje izvršitve, vložena tožba v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.2, 157, 157/1, 157/5. ZUP člen 102, 102/5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost priloga.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - neskladna gradnja - nezahtevni objekt - skedenj - stik z obstoječim objektom - načelo zaslišanja stranke
Za neskladno gradnjo gre glede na določilo točke 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa to še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru.
Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave z ogledom na kraju samem, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
vpis v imenik odvetniških kandidatov - pogoji za vpis v imenik - pošteno in vestno opravljanje poklica - osebni stečaj
Določbe 50. člena ZOdv, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz 7. točke 25. člena ZOdv, veljajo tako za odvetnike kot za odvetniške kandidate, tako za prve kot za druge se pričakuje izpolnjevanje višjih moralnih in etičnih kriterijev od povprečnih. Izpolnjevanje le teh pa se lahko ocenjuje le na podlagi preteklega obnašanja kandidata, iz katerega je utemeljeno sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo odvetniškega kandidata.
Pavšalni ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev njene ustavne pravice do enakosti pred zakonom ter pravice do dela iz 14. in 29. člena Ustave RS ni utemeljen. Dejstvo je, da je tožeči stranki zaradi odločitve tožene stranke onemogočeno delo odvetniškega kandidata, navedeni poseg pa je po mnenju sodišča dopusten, saj se z njim varuje pravice morebitnih bodočih strank tožeče stranke in javna korist.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba - posebna pravna pomoč
Prosilec kot pravno zadevo navaja kršitev osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic po 35. členu Ustave RS glede na 21. člen Ustave RS ter 30. člen ZUS-1 oziroma glede na 25. člen Ustave RS in 36. člen ZBPP. S takimi neobrazloženimi in posplošenimi trditvami pa ni moč zadostiti pogoju zatrjevanja kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Spremenjeni ZBPP (ZBPP-C) ne predvideva več dodelitve BPP brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena v primeru ustavne pritožbe pri Ustavnem sodišču RS in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (posebna pravna pomoč).