dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pravilno ugotovila, da tožnik ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da bi se v petletnem obdobju po izteku upravičene odsotnosti sploh kadarkoli poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
ZUSDDD ne našteva dejanj, ki jih je mogoče šteti za poskuse vračanja v Republiko Slovenijo, vendar pa gre po mnenju sodišča med ta dejanja šteti vsako ravnanje, ki kaže na željo nekoga, da bi se vrnil in dejansko bival v Republiki Sloveniji.
V obravnavani zadevi je tožnik s svojim ravnanjem že pred vložitvijo tožbe dal podlago za sklep, da očitno nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, in posledično za domnevo, da je umaknil prošnjo. S tem pa je prenehal njegov pravni interes za vložitev in obravnavanje tožbe, s katero izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
ZUP člen 4, 225. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - popolna vloga - smiselna uporaba določb ZUP
Tožeča stranka s sklicevanjem na določila ZUP ne more biti uspešna glede na 4. člen ZUP, ki v tako imenovanih drugih javnopravnih stvareh predvideva uporabo tega zakona le, če ni predpisan poseben postopek. V obravnavani zadevi z javnim pozivom določen poseben postopek kot sestavino popolne vloge določa predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Zato na odločitev ne more vplivati določba tretjega odstavka 225. člena ZUP, ki sicer organom nalaga, da si tako potrdilo pridobijo sami.
nadzorni svet banke - prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazano, da bi bil tožnik z izpodbijano odločbo materialno, moralno in profesionalno oškodovan, kot se zatrjuje v tožbi, vsaj ne v smislu posledic, ki bi bile zanj hujše škodljive oziroma težko popravljive. Prav tako ni z ničemer utemeljena trditev, da bi bila tožniku z izgubo položaja „onemogočena vsakršna zaposlitev“ in da bi mu bila onemogočena pravica do svobodne izbire poklica iz 49. člena Ustave. Onemogočen mu je samo dostop do funkcij v banki, in še to le do izbrisa kazenske sodbe. Povsem ne(samo)kritična pa je tudi navedba, da sta član nadzornega sveta banke in član uprave banke edini funkciji, ki sta za tožnika primerni.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - vloga - dopolnitev vloge
Tožena stranka bi morala v pozivu zahtevati od tožeče stranke, da se konkretno opredeli glede časa črpanja sredstev upravičenih stroškov investicije glede na obdobje, ki je bilo z javnim pozivom predvideno za dodeljevanje sredstev. Ker tega ni storila, ni imela podlage za zavrnitev vloge tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega poziva.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice - promet nepremičnin v izvršilnem postopku - javna dražba
Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za izvedbo dejanja v postopku - izvršilna dejanja - zadnji dan roka vložena prošnja
Ker izvršilna dejanja še niso bila opravljena, tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev tožničine prošnje, ob sklicevanju na drugi odstavek 11. člena ZBPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, ki jo kot obvezno določa ZUP. Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS.
dohodnina - dobiček iz kapitala - obnova postopka - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - odsvojitev nepremičnine - uveljavljanje izgube - napoved za odmero davka - rok za vložitev napovedi
Glede na 326. člen ZDavP-2 je treba zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala napovedati na predpisan način (v napovedi) in v predpisanem roku do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ta rok je materialni in s tem prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.
Pravočasno oddana napoved za odmero davka od dobička iz naslova odsvojitve vrednostnih papirjev ne pomeni tudi pravočasnega uveljavljanja pobota med doseženim dobičkom iz naslova odsvojitve nepremičnin in doseženo izgubo od odsvojitve vrednostnih papirjev. Znižanje davčne osnove zaradi pobota je posebno pravno dejstvo, ki se lahko uveljavlja v napovedi za odmero davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, a ga je potrebno posebej napovedati. Tožnik pobota nesporno ni posebej napovedal, saj po njegovem (napačnem) mnenju takrat dobiček iz naslova odsvojitve nepremičnin ni obstajal. Prav tako ni dolžnost davčnega organa, da bi izvajal pobot sam po uradni dolžnosti, saj organ tako ravna le v postopku odmere davka od odsvojitve vrednostnih papirjev, kjer pa mora biti pobot posebej napovedan. Glede na zakonsko dikcijo obstajata dva davčna postopka, kjer se lahko plusi in minusi med sabo pobotajo, vendar le, če so uveljavljeni v postopku odmere davka od dobička od odsvojitvenih papirjev.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije - akt podržavljenja
Premoženje je bilo podržavljeno s samim predpisom (ex lege) dne 6. 2. 1945, ko je stopil v veljavo Odlok AVNOJ, torej za časa življenja razlaščenca. To namreč jasno izhaja tako iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije kot tudi iz historičnih zemljiškoknjižnih izpisov, ki Odlok AVNOJ navajajo kot podlago za prenos lastninske pravice na zemljiščih na državo. Premoženje, ki je že bilo podržavljeno z Odlokom AVNOJ, tako ni moglo biti kasneje ponovno podržavljeno s sodbo Sodišča narodne časti.
Štipendija - štipendija za nadarjene - štipendija lokalne skupnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Odlok o štipendiranju MOL izrecno ne ureja pristojnosti za sodno varstvo v sporih glede (ne)dodelitve tovrstne štipendije. Vendar pa je to vprašanje na splošno uredil zakonodajalec, ki je za reševanje tovrstnih sporov z določilom ZDSS-1 podelil pristojnost socialnemu sodišču, ki je tako med drugim pristojno tudi za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, za kar gre v obravnavanem primeru.
poprava krivic - odškodnina - zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA
Zahteva za izplačilo odškodnine zaradi trajne zdravstvene poškodbe iz JNA v letu 1988 ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka na podlagi ZPKri.
ZDDV-1 člen 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79.
DDV - oprostitev plačila DDV - oprostitev za transakcije znotraj unije - pogoji za oprostitev
Po prvem odstavku 46. člena ZDDV-, so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v tej drugi državi članici. Glede navedenih oprostitev dobave blaga znotraj EU je sodna praksa SEU jasna in iz nje izhaja obveznost prodajalca (dobavitelja), da dokaže, da je blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. Gre za ustaljeno sodno prakso SEU, po kateri se oprostitev blaga zunaj Skupnosti oz. EU uporabi le, če je bila lastninska pravica na tem blagu prenesena na kupca in če je prodajalec dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. To pomeni, da je na dobavitelju dolžnost, da verodostojno dokaže, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev pod pogoji, ki jih določa država članica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obvezna obramba v kazenskem postopku
Obvezna obramba po 70. členu ZKP v povezavi s prvim odstavkom 97. člena ZKP je po svoji vsebini isto kot brezplačna pravna pomoč. Ker se torej brezplačna pravna pomoč lahko uveljavlja po posebnem zakonu, upravičenec v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči te pravice ne more uveljavljati po ZBPP.
varstvo pravic intelektualne lastnine - začasno zadržanje blaga - zahteva za uničenje zadržanja blaga - pogoji za uničenje blaga
V konkretni zadevi je tožena stranka prejela izjavo imetnika blaga, ki jo je podal preko svojega pooblaščenca, da nasprotuje uničenju predmetnega blaga. Med pogoji za uničenje blaga je tudi določeno soglasje deklaranta ali imetnika blaga za uničenje blaga oziroma v primeru, če le-ta ne obvestita carinskega organa o svojem soglasju ali nasprotovanju uničenju blaga, domneva o danem soglasju. V predmetni zadevi bi tožena stranka morala ugotavljati, ali so podani pogoji za uničenje predmetnega blaga ter vsebinsko odločiti o tožnikovi vlogi. Dejstvo, da je bila izdana odločba o zasegu blaga, ne pomeni, da je bilo že odločeno o istem tožnikovem zahtevku. Zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da v navedeni zadevi ni bilo odločeno o istem zahtevku in da tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje tožnikove zahteve.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“, razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 poglavje 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
ZUP se v postopkih dodeljevanja sredstev uporablja le smiselno, če poseben postopek ne določa drugače. V obravnavanem primeru je ta poseben postopek določen z javnim pozivom, ki opredeljuje vsebino popolne vloge ter določa, da mora biti celotna vloga skenirana v elektronski obliki na USB ključku. Ker je bila vloga tožeče stranke v tem delu nepopolna, je bila stranka v skladu z javnim pozivom pozvana na dopolnitev. Pristojni organ je torej v predmetni zadevi postopal po postopku, predvidenim z javnim pozivom, zato je njegova odločitev pravilna.
dohodnina - davčni rezident - uradno prijavljeno stalno prebivališče v RS
V skladu s 6. členom ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od pogojev, ki so taksativno navedeni v tem členu. Med njimi je na prvem mestu pogoj, da ima zavezanec uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Tožbeno stališče, da je po tej določbi za odločitev relevantno dejansko prebivanje, je v direktnem nasprotju z zakonskim besedilom, iz katerega izhaja, da gre za formalni in ne za dejanski pogoj.
odmera davka v posebnih primerih - izvor premoženja - verjetna davčna osnova - dokazno breme - posojilo
Z oceno ugotovljena davčna osnova ni in ne more biti točna davčna osnova, temveč njen približek, kar izhaja iz drugega odstavka 68. člena ZDavP-2. Slednje ne pomeni, da davčni organi niso dolžni ravnati v skladu s splošno veljavnimi načeli in pravili dokazovanja ter da takšno postopanje upravičuje vsakršno obdavčitev. Pomeni pa, da davčni organ v konkretnem primeru odloča z nižjo stopnjo zavesti, kot se sicer zahteva za zakonito odločbo oziroma odločanje, ki je skladno z načelom materialne resnice. Gre torej za odločanje, pri katerem dvom v resničnost nekega dejstva ali okoliščine sicer ni izključen, istočasno pa so razlogi, ki govorijo za resničnost nekega dejstva močnejši od razloga, ki govori nasprotno oziroma proti njegovemu obstoju.
V postopku je davčni organ tožniku omogočil dokazovanje dejstev, ki gredo njemu v prid glede na to, da je šlo za dokaze v njegovi sferi. Ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca. Ta mora že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvan, da dokaže nasprotno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
Ker tožeča stranka vloge ni vložila na predpisanem obrazcu, pisna vloga pa tudi ni vsebovala podatkov, ki jih kot obvezne določa drugi odstavek 32. člen ZBPP, je organ za brezplačno pravno pomoč tako vlogo pravilno obravnaval kot nepopolno po 67. členu ZUP. Ta določba organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oz. popravi. Če stranka po pozivu vlogo dopolni, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so bile pomanjkljivosti vloge odpravljene.