premestitev obsojenca - premestitev obsojenca v prostore s strožjim režimom - razlog za podaljšanje premestitve - prosti preudarek
Ocena, da so pri tožniku podani razlogi za podaljšanje njegove namestitve pod strožjim režimom, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavani zadevi je bilo pravilno uporabljeno zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Iz izpodbijane odločitve izhajajo razlogi, na katerih temelji ocena, da pri tožniku obstajajo razlogi za podaljšanje namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - zdraviliško zdravljenje - neodobritev zdraviliškega zdravljenja s strani ZZZS
Pravni inštitut prekinitve prestajanja kazni zapora, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to potrebno zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje, ki ga obsojencu zavod, zaradi njegove hude bolezni ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Takšna formulacija navedene določbe ZIKS-1 zahteva, da mora biti za tovrstno izpolnjevanje zahtevanega zakonskega pogoja izkazana upravičenost z odločbo pristojnega organa, ki o tem odloča, to je ZZZS. Zgolj z opisovanjem svoje bolezni oziroma svojega zdravstvenega stanja tožnik ne more uspeti.
V izreku izpodbijanega sklepa so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Stroški izvršbe so bili tožnici obračunani le enkrat, podlaga za njihov obračun pa je 152. člen ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, kar je pravilno pojasnil upravni organ druge stopnje.
ZDavP-2 ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je podlaga zanjo le izvršilni naslov.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-c. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 139, 139/2.
šolstvo - napredovanje v naziv - napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv svetnik - dodatna strokovna dela - načelo zaslišanja stranke - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Tožena stranka s tem, da ji sklep o imenovanju tožnice kot članice E-razvojne skupine ne zadostuje kot zadosten dokaz za vrednotenje dela v razvojno raziskovalnem projektu ni seznanila tožnice in predlagateljice napredovanja in jima v zvezi s tem ni dala možnosti, da se izjasnita o tej okoliščini. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
Iz določbe drugega odstavka 139. člena ZUP izhaja, da mora uradna oseba tudi sama izvesti dokaze, če spozna, da je to potrebno, torej jih mora izvesti po uradni dolžnosti, tudi če jih stranke ne morejo pridobiti.
Iz besedila točke c) prvega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive ne izhaja, da bi moralo biti delo v razvojno raziskovalnem projektu tudi končano. V navedenem določilu je določeno, da se s tremi točkami vrednoti delo v razvojno raziskovalnem projektu, ki traja najmanj eno leto, in je povezano z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, univerzitetnim ali drugim visokošolskim zavodom, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom Republike Slovenije, Državnim izpitnim centrom, Šolo za ravnatelje in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Po mnenju sodišča zato zadostuje že zgolj sodelovanje v takem projektu.
EZ-1 člen 347, 347/3, 374, 374/1. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/3, 16, 16/2, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - prenosljivost pravice do podpore - singularni pravni naslednik - sprememba lastništva - pretežno nova proizvodna naprava
S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve pa je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Materialni predpis, prenosljivosti pravice do podpore ne dopušča. Gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, zato pogodbeni prenos pravice do podpore, kot bi ga želela tožeča stranka ni mogoč. V novem postopku začetem na podlagi vloge novega upravičenca se zato ugotavlja, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Gre torej za novo odločitev o dodelitvi podpore na podlagi dejstev, ki se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore, v novem postopku.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljana člen 14. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - novo stanovanje - predhodno vprašanje
Po določbi 14. člena občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odloča o oprostitvi plačila nadomestila Mestna uprava Mestne občine Ljubljana oziroma po pooblastilu pristojni organ in ne davčni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo.
Vprašanje, ali je zavezanec oproščen nadomestila, ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku oprostitve plačila nadomestila za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in ne za postopek po uradni dolžnosti. Če bi bilo to vprašanje res predhodno vprašanje, potem bi moral davčni organ vse postopke odmere nadomestila pri vseh zavezancih prekiniti in po uradni dolžnosti poizvedovati pri občinah, ali so bili zavezanci oproščeni plačila nadomestila.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 člen 120, 120/1. Uredba sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71, 71/1, 71/3.
javni razpis - program razvoja podeželja - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prevzem obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev - načelo supremacije prava skupnosti - načelo neposredne uporabnosti prava skupnosti
Tožena stranka je napačno izhajala zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013, kjer je izbor izvajalca oziroma dobavitelja res naveden kot eden primerov, ko naj bi vlagatelj sprejel obveznost na račun morebitnih dodeljenih sredstev. Po mnenju sodišča je treba izhajati iz tega, kaj je namen določila prvega odstavka 120. člena citirane uredbe. To določilo izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov in to ni sporno. Nadalje je namen tega določila tudi v tem, da vlagatelj ne sme prevzeti obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Izbor izvajalca pred začetkom datuma upravičenosti je treba upoštevati kot razlog za zavrnitev vloge v tistih primerih, ko tak izbor tudi dejansko pomeni prevzem obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev.
Utemeljen je očitek, da nacionalna uredba, na katerih temelji izpodbijana odločba, določa strožje pogoje kot pa Uredba Sveta (ES) številka 1698/2005 z dne 20. septembra 2005. Tretji odstavek 71. člena navedene Uredbe namreč, čeprav določa, da se pravila o upravičenosti določijo na nacionalni ravni, ne daje podlage za to, da bi se lahko na nacionalni ravni določili tudi strožji pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 71. člena te uredbe. Glede na to, da je ta uredba v celoti zavezujoča in da se neposredno uporablja v vseh državah članicah, bi morala tožena stranka ob ugotovljenem neskladju nacionalnih predpisov z navedeno uredbo pri odločanju v obravnavani zadevi uporabiti relevantne določbe Uredbe Sveta (ES) 1698/2005.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - zaprta finančna konstrukcija - lastna udeležba - sofinanciranje iz drugih virov
Iz javnega razpisa izhaja, da mora imeti prijavljeni projekt zaprto finančno konstrukcijo, oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene vse ostale vire za izvedbo celotnega projekta po tekočih cenah. Če kateri od ostalih virov še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva zagotovil iz lastnih virov, če ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. Tožeča stranka je v investicijskem programu predvidela da bo lastni delež zagotovila iz proračuna. Iz finančne konstrukcije projekta po virih na str. št. 4 pa je razvidno da je vir za navedeni znesek občinski proračun Občine Brda, postavka OB 00712-0018. Iz podatkov, pridobljenih v obnovljenem postopku, pa izhaja, da zahtevana sredstva na navedeni proračunski postavki niso bila zagotovljena, tožeča stranka pa jih tudi ni niti zagotovila niti predvidela v rebalansu proračuna, tako kot izhaja iz zaveze prijavitelja z dne 24. 9. 2013, iz katere izhaja, da bo z naslednjim rebalansom proračuna uskladil ime in vire financiranja projekta v načrtu razvojnih programov z nazivom in viri investicij v investicijski dokumentaciji in obrazcih prijave.
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka odstopila od javnega naročila, skladno z določilom petega odstavka 80. člena ZJN, ker za izvedbo naročila ni imela zagotovljenih sredstev.
premestitev obsojenca - namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor
Pravosodni policist je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je nastal razlog iz 236. člena ZIKS-1 za namestitev obsojenca v poseben prostor, saj je bil podan sum, da tožnik kakorkoli ogroža sebe ali druge, ter da huje ovira druge pri delu, počitku ali razvedrilu.
ZUJIK člen 4, 80, 80/2, 80/3. ZDru-1 člen 30, 30/2, 30/2-2, 30/2-6. ZUP člen 8, 8/1, 164, 164/2.
pridobitev statusa delovanja v javnem interesu - kulturno društvo - pomembnejši dosežki - obrazložitev odločbe
Toženka je bila dolžna tožnikove vsebinske navedbe o izpolnjevanju pogoja pomembnejših dosežkov oceniti po vsebini. Ker tega ni storila oz. je to storila pomanjkljivo, je njena odločba tudi v tem pogledu ostala neobrazložena.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Glede na v postopku ugotovljena dejstva obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine, ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne.
Tožnica bi morala toženko v roku 8 dni obvestiti o pridobitvi lastništva nepremičnin ter spremembi svojega statusa, presojo vpliva teh dejstev in okoliščin na že dodeljeno BPP pa bi po obvestilu opravila toženka.
Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov izhaja, da je v obravnavanem primeru organ z odločbo z dne 28. 1. 1998 dovolil obnovo postopka in sicer v obsegu, da se v njem zaslišita predlagatelja obnove. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je dovoljena obnova postopka zaradi varovanja njunih pravic in pravnih koristi.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - pridobitev denarnih sredstev - pridobitev premoženja
Upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, mora vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku dejansko dobil.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za tožnika pravne posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992 niso nastale. Te posledice so nastale 2 meseca po vročitvi odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena, in so trajale vse do 20. 11. 1997, torej do odločitve Ustavnega sodišča, ko je bil tožnikov pravni položaj na podlagi in v smislu določbe 13. člena UZITUL ponovno pravno varovan.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Zakonitost kazenskega postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer v zadevi ne gre za zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam, glede že na dane izjave v predkazenskem postopku, ne bi razumel česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora in odgovarjati (če ne bo izkoristil pravne možnosti, da se ne bo zagovarjal) na posamezna vprašanja. Takšno obravnavanje terja tudi načelo pravičnosti, ki je obseženo v določbi 24. člena ZBPP.
tožba v upravnem sporu - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker predmetna tožba ni popolna ter razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitve v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije - vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je pri presoji pogoja razumnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva pravilno uporabila določbo drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Glede na navedeno revizija po določbi 367. člena ZPP ni dopustna, ker gre v konkretnem primeru za sporni znesek 27.561,00 EUR, ki je nižji od prej navedenega zakonsko določenega zneska za dopustnost revizije.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ugovor zoper sklep o vračilu - upravni spor
Zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe (tudi ne ugovora), kot to določa četrti odstavek 34. člena ZPP, mogoč pa je upravni spor, ki ga je tožnik že sprožil dne 3. 7. 2015. Glede na to, da ni izpolnjena zakonska procesna predpostavka za vložitev pravnega sredstva, je bila pravilna odločitev tožene stranke, ki je prosilčev ugovor kot nedovoljen zavrgla.
Tožnici je bila v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju odobrena BPP, ta postopek pa se je 3. 2. 2013 končal s sklenitvijo sodne poravnave, s katero je tožnica delno uspela in pridobila terjatev do nasprotne stranke v višini 6.000,00 EUR, ki ji je bila izplačana. Zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP, veljavnega pred spremembo ZBPP, ki je začela veljati 4. 4. 2105. Slabo premoženjsko stanje pa je lahko podlaga za dogovor o načinu vračila sredstev, kot to določa določba četrtega odstavka 43. člena ZBPP.