Pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja se kot davčna osnova upošteva celotni izplačani znesek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10%. Tako zmanjšani znesek pa se nato lahko zmanjša le še za dejanske stroške prevoza in nočitve, ki so povezani z opravljenim delom, vendar le na podlagi dokazil in pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi Vlada.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Tožnik je imel v obdobju od 20. 7. 2010 do 12. 2. 2011 prekinitev v bivanju, ki je daljša od 6 zaporednih mesecev. Zato v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
Ker je bil z pravnomočno odločbo razrešen odvetnik, to pa je bil že peti postavljen odvetnik, se na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena in tako mora tožnik neupravičeno prejeto BPP tudi vrniti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Zahtevani podatek (fotokopija ponudbe za oddajo poslovnih prostorov) je treba v obravnavani zadevi šteti za poslovno skrivnost, vendar pa ga je potrebno razkriti zaradi določila 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pravilno odločila tožena stranka.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje vloge stranke
Ker je tožnik uveljavljal zadržanje davčne izvršbe do rešitve pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi, bi moral davčni organ vlogo obravnavati na podlagi 157. člena ZDavP-2 in jo v skladu s 129. členom ZUP zavreči, saj je odložitev začete davčne izvršbe na navedeni podlagi možna le po uradni dolžnosti, če davčni organ sam oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, odločanje na zahtevo stranke pa v zakonu ni predvideno. Ugotovljena nepravilnost (zavrnitev vloge) ne zahteva odprave izpodbijanega sklepa.
ZZZiv člen 5, 5/1, 5/1-9, 5/1-10, 12, 12/2, 26a, 26a/5.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v centralni register psov
Ker je pes ugriznil drugega psa, se po 9. točki 5. člena ZZZiv šteje za nevarnega psa. To pomeni, da mora lastnik na podlagi drugega odstavka 12. člena istega zakona zagotoviti fizično varstvo psa na enega izmed načinov, ki so predpisani z zakonom, in da ga ne sme zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. V skladu s petim odstavkom 26.a člena istega zakona je potrebno o dogodku obvestiti pristojni upravni organ, ki podatke o ugrizih psov vnese v Centralni register psov.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - potovalna agencija
Pri obremenitvi tožnice, ki spada skupaj z drugimi potovalnimi agencijami v skupino N) po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne gre za kršitev ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, kot tudi ne za kršitev 14., 22. in 74. člena Ustave. Tudi ne gre za prekomeren poseg, ker za tako omejitev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik iz Republike Slovenije odsoten dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed taksativno določenih upravičenih razlogov iz 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazno breme - dokazna sredstva - izvor premoženja - načelo proste presoje dokazov - hramba dokumentacije
Pogoj za odmero davka na podlagi petega odstavka 68. člena ZdavP-2 je ugotovitev, da premoženje in poraba davčnega zavezanca v obdobju davčne obravnave precej presega obdavčene in neobdavčene vire njegovega financiranja. Davčna osnova je neprijavljeni dohodek, ki se izračuna posredno, z uporabo podatkov o spremembi čistega premoženja in potrošnji zavezanca, za kateri davčni zavezanec ne more dokazati obdavčenega ali davka prostega vira in predstavlja razliko med vrednostjo premoženja na prvi dan obravnavanega obdobja in vrednostjo premoženja na zadnji dan obravnavanega obdobja, povečano za potrošnjo v tem obdobju, zmanjšano za znesek prijavljenega in neobdavčenega dohodka. Predmet obdavčitve davčni organ ugotovi s cenitvijo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme v tem delu je na davčnem zavezancu.
Pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ne pomeni, da ima pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če davčni organ razumno oceni, da predlagani dokaz materialnopravno ni relevanten ali da je za ugotovitev določenega dejstva neprimeren, dokazni predlog zavrne. Dokazni predlog zavrne tudi v primeru, če je dokaz nepotreben, ker je dejstvo, ki naj bi se z njim dokazovalo, že dokazano. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
Potrdilo odvetniške pisarne o prejemu depozita in potrdilo tožnika o prevzemu deponiranih denarnih sredstev dokazujeta denarni tok in razpolaganje tožnika z gotovino na dan 1. 1. 2006, katerega neverodostojnosti z okoliščinami, ki jih navaja davčni organ prve stopnje (nepredložen račun o opravljeni storitvi) oziroma tožena stranka (poslovanje odvetniške pisarne v soboto, na Silvestrovo popoldne) brez izvedenega zaslišanja odvetnika in tožnika ni mogoče utemeljevati. Neutemeljeno so kot brezpredmetne v izpodbijani odločbi zavrnjene tudi tožnikove navedbe, ki se nanašajo na njegovo poslovanje in premoženje v preteklih obdobjih. Z njimi namreč tožnik posredno dokazuje zmožnost financiranja kasnejših posojil, ki jih navaja bodisi kot dokaz obstoja gotovine na dan 1. 1. 2006 bodisi kot dokaz obstoja gotovine in terjatev na presečni dan in jih je zato potrebno upoštevati pri presoji dokazanosti dejstev, od katerih je zatrjevana začetna vrednost premoženja neposredno odvisna.
V zvezi z očitkom opustitve navedbe, da so bili prisotni lastniki parcel pozvani, naj geodetu pokažejo svoja zemljišča oziroma opišejo potek meje v naravi, se toženka v obrazložitvah obeh sklepov opira izključno na vsebino tožbe A.A., B.B. in C.C., kar pa po presoji sodišča ne zadostuje za zanesljivo ugotovitev, da je do tega dejanja na mejni obravnavi sploh prišlo in bi ga tožnica zato morala vnesti v zapisnik. Navedbe v tožbi so namreč nujno obremenjene z interesi oseb, ki so jo vložile, tožnica pa ves čas postopka konsistentno zatrjuje drugače. V zvezi s tem se sklicuje na okoliščino, da so stranke, navzoče na mejni obravnavi, zapisnik (ki se po vsebini ujema z njenimi navedbami) brez pripomb podpisale, glede dejanskega poteka obravnave pa je večkrat predlagala tudi njihovo zaslišanje. Ta okoliščina in dokazni predlog sta že na prvi pogled pomembna za ugotovitev dejanskega stanja, njuna vsebina pa je očitno neskladna z edinim dokazom, na katerega je toženka oprla svojo svojo odločitev. Kljub temu se toženka do njiju sploh ni opredelila, kar po presoji sodišča pomeni, da je njena dokazna ocena tako pomanjkljiva, da nanjo ni mogoče opreti zanesljivih ugotovitev o dejanskem stanju.
ZBPP člen 20, 20/5. ZBPP-C člen 14, 20, 20/1, 20/2, 20/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Četudi je tožnica v svoji vlogi navedla, da je njen mož brez zaposlitve, dejansko pa je zaposlen kot samostojni podjetnik, tožena stranka njene prošnje ne bi smela zavrniti. Podatek o zaposlenosti je podatek, ki ga je tožena stranka po določbi drugega odstavka 20. člena ZBPP dolžna preveriti sama iz zbirk podatkov. Posledico navedbe neresničnih podatkov, torej zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sedaj veljavni šesti odstavek 20. člena ZBPP veže le na primere iz drugega odstavka, torej primere, ko gre za podatke, ki se ne hranijo v zbirkah podatkov, v ostalih primerih, torej ko so podatki dostopni po zbirkah podatkov, pa take sankcije sedaj veljavni zakon ne pozna več.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje predmetne odločbe. Sodišče je iz upravnih spisov samo ugotovilo, da je bilo potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti že popravljeno oziroma spremenjeno, torej je pravno dejstvo, ki ga želi tožnik z naslovno tožbo doseči, že doseženo. Posledično izpodbijani akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist.
ZBan-1 člen 347, 347/1, 350a. ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-3.
odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih je urejeno v 350.a členu ZBan-1. Sodno varstvo na podlagi 350.a člena ZBan-1 se sicer omejuje na povrnitev škode, kar pa še ne pomeni, da sodnega varstva ni, oziroma da ni ustrezno. Niti Ustava niti ZUS-1 namreč ne pogojujeta drugega sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavljala v upravnem sporu. Pomembno je, da je sodno varstvo učinkovito, kar pomeni, da se z njim na učinkovit način varujejo pravice in interesi prizadetih oseb, vendar ne njihove pravice in interesi nasploh, temveč le v tistem delu, v katerem so prizadeti z odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba
Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči
zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker bi v konkretnem primeru dejstvo, da gre za ponarejeno listino, na katero sta se pri svoji odločitvi oprla oba upravna organa, pripeljalo do drugačne odločitve Upravne enote o zamenjavi tožnikovega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, je bila sprejeta odločitev upravnih organov prve in druge stopnje o obnovi postopka v konkretnem primeru po presoji sodišča utemeljena.
Tožnica je v letu 2010 prejela 62 nakazil družbe A. d.o.o. v skupnem znesku 140.418,83 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je odločitev, da se prejemek opredeli in obdavči kot preostali drugi dohodki, v dejanskem pogledu utemeljena le z ugotovitvijo, da neobdavčljiva podlaga za izplačilo pri družbi izplačevalki ni izkazana. V verodostojnost predloženih predpogodb o nakupu stanovanja in premičnin v stanovanju, ki naj bi bili podlaga za navedenega nakazila, se pritožbeni organ ne spušča, ker meni, da zaradi razdrtja pogodbe do prodaje ni prišlo, da je torej zatrjevana podlaga za izplačilo odpadla in da zato ostaja relevantno le še vprašanje vračila denarja. Z navedenim stališčem se sodišče ne strinja, saj je od vprašanja verodostojnosti predloženih pogodb odvisna opredelitev izplačila in čas nastanka davčne obveznosti. Hkrati ugotovitev pritožbenega organa, da sta bili pogodbi razdrti in da do odsvojitve stanovanja ni prišlo, ne pomeni le, da ostaja sporno zgolj še vračilo denarja, temveč bi lahko pomenila tudi, da navedbe tožnice ter predložena dokazila o obstoju omenjenih predpogodb v načelu sprejema. V zvezi z vračilom sredstev, ki so bila na podlagi predpogodb o nakupu stanovanja in premičnin nakazana tožnici, sodišče neskladnosti v njenih navedbah ne ugotavlja. V davčnem postopku je, enako kot v upravnem sporu, zatrjevala, da je denar vrnila družbi izplačevalki z izročitvijo gotovine njeni prokuristki. Notarsko overjena izjava prokuristke je bila v pritožbenem postopku, brez presoje predložene listine (z vidika njene vsebine, položaja podpisnice in datuma izjave) zavrnjena kot neupoštevna. Razlogi, s katerimi je zavrnitev utemeljena, so z vidika obdavčitve fizične osebe nezadostni. Ko gre za obdavčitev tožnice kot fizične osebe, je za odločitev ključno dejansko vračilo prejetih sredstev, ki ga je mogoče dokazovati tudi z listinami, ki ne štejejo za verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS.
ZOZKD člen 5, 6, 7, 8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - materialni pogoj - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V ponovnem postopku bo morala tožena stranka najprej pravilno in popolno ugotovitvi dejansko stanje glede obstoja tožničinih duševnih bolečin kot žrtve kaznivega dejanja. Po potrebi bo za ugotovitev duševnih bolečin morala postaviti izvedenca. Šele potem bo lahko ponovno odločila o tem, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje odškodnine kot žrtev kaznivega dejanja. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka tožnico seznaniti z vsemi zbranimi dokazi in ji, zaradi varstva njenih pravic in z zakonom zavarovane koristi, dati možnost, da se izjasni o dejstvih, pomembnih za odločitev, v skladu z določbami ZUP.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 17, 17/2, 22, 22/5. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
denacionalizacija - določitev odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Organ je pri določitvi odškodnine za podržavljena objekta pravilno upošteval, da sta oba objekta vsebovala posebej urejeni podstrešji za določeno uporabo in posledično vrednotil objekta (tudi) po petem odstavku 22. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Organ je sledil stališču iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 29/2013 z dne 9. 10. 2013, iz katere izhaja, da je pri razlagi prevladujočih značilnosti (objekta) treba izhajati iz namena, kateremu je objekt kot celota namenjen. Na ta namen pa kaže narava glavne dejavnosti, ki se v objektu izvaja in kateri so ostale dejavnosti, ki se še izvajajo v objektu, podrejene.