nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris parcele - načelo zaslišanja stranke
Drugostopenjski organ bi moral prvostopenjsko odločbo odpraviti, saj se ta nanaša še vedno na parcelo št. 788/2, čeprav je bila v času prvostopenjske odločbe ta parcela že izbrisana. Iz izpiska iz zemljiške knjige z dne 8. 10. 2014 namreč izhaja, da je bila izvedba tega vpisa dne 5. 10. 2013, začetek učinkovanja vpisa pa je od 4. 10. 2013, torej že pred izdajo prvostopenjske odločbe.
Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil dopis Občine Piran posredovan tožnici, da se o njem izjasni, zato je po mnenju sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke.
Tožnica je z vložitvijo ponovne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku uveljavljala zahtevek, ki je enak zavrnjenem delu zahtevka, o katerem je tožena stranka z odločbo opr. št. Bpp 741/2014 z dne 13.1.2015 že pravnomočno odločila. Tožnica v ponovni prošnji ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile. Zato bi morala tožena stranka ponovno tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči in ne zavrniti.
Zakonska določba 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, zanjo povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni razumljivo utemeljila neupravičenost posamičnih stroškov, predvsem stroškov nabave igral in stroškov izgradnje otroškega igrišča, tako da se izpodbijana odločba v tem delu sploh ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja le višino neupravičenega stroška, ne da bi navedla, kako ga je izračunala ter ocenila dokaze, na podlagi katerih je prišla do konkretnega zaključka. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo podala obrazložitev, ki pa upoštevaje ustaljeno sodno prakso ne more sanirati že navedenih bistvenih kršitev pravil postopka pred izdajo izpodbijane odločbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičenca odsotnost - posebni ugotovitveni postopek
Tožnica v RS vse od meseca avgusta 1991 dalje v RS ni živela vse do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe in da tudi v času izdaje obeh upravnih odločb dejansko ne živi v RS ter da se je v RS poskušala vrniti enkrat, in sicer po navedbah same tožnice v mesecu februarju ali marcu 1992, vendar neuspešno.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - omejitev gibanja na objekt azilnega doma - začasna odredba
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov, s katerimi bi lahko izkazal istovetnost po ZTuj-2, temveč lahko ukrep na tej zakonski podlagi tožena stranka odredi prosilcu le, če obstaja dvom v verodostojnost izkazane identitete, kot utemeljeno opozarja tudi tožnik v tožbi. V obravnavani zadevi tožena stranka v izpodbijanem sklepu tega, zakaj dvomi v zatrjevano istovetnost tožnika, ni prepričljivo obrazložila zgolj z navedbo, da zaradi odsotnosti tožnikovih osebnih dokumentov dvomi v identiteto tožnika, med tem ko kakršnihkoli drugih razlogov za podkrepitev svojega dvoma v tožnikovo istovetnost v izpodbijanem aktu ni ugotavljala.
ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/1, 28, 28/1, 32, 32/1. ZUS-1 člen 17, 17/1.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija
Po ZUOPP-1 je zavod pod določenimi pogoji sicer dolžan vložiti zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja in v tem postopku posredovati strokovno dokumentacijo, če je vložnik zahteve za uvedbo postopka, lahko poda pripombe na strokovno mnenje komisije za usmerjanje, pred izdajo odločbe pa mora organ ugotoviti, ali zavod izpolnjuje pogoje za sprejem otroka (...). Vendar pa iz nobene od teh določb ne izhaja, da bi bil zavod vključen v postopek zaradi odločanja o njegovih pravnih koristih, temveč njegova vloga izhaja izključno iz položaja izvajalca javne službe oziroma strokovno usposobljene institucije.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Pri rubežu denarnih terjatev davčnega dolžnika ne gre za vprašanje odgovornosti dolžnikovega dolžnika za davčni dolg davčnega zavezanca, temveč le za sredstvo davčne izvršbe. Zaradi navedenega je tožnikov tožbeni ugovor, da ni solidarno odgovoren za plačilo davčnih obveznosti davčnega dolžnika, brezpredmeten. Pri tem tudi ne gre za prenos davčnega dolga, kot to tudi navaja tožnik, temveč se zaradi rubeža spremeni le upravičenec, kateremu mora dolžnikov dolžnik poravnati obveznost iz zarubljene terjatve.
davčna izvršba - izvršba davčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je razbrati iz tožbe, tožeča stranka meni, da je izvršba uvedena neupravičeno, ker meni, da ni dolžna plačati predmetnega davka od premoženja. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - posebne prepovedi - izbris zaznambe posebnih prepoved
Tožeča stranka gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta ni pridobila. Ker predstavlja objekt nelegalno gradnjo, so utemeljene tudi prepovedi, izrečene na podlagi 158. člena ZGO-1. Zato izbris zaznambe teh prepovedi oziroma pogoji zanj po določbi drugega odstavka 159. člena ZGO-1 niso izpolnjeni.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 127b.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - rok za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - vračilo sredstev
Tožnik je predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku roka 36 mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Zato je pravilna odločitev Agencije, da mora vsa izplačana sredstva vrniti.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičene površine - iz GERK izključene površine - letališče
Po predpisih EU ter po sodni praksi Sodišča Evropske unije je za ugotovitev upravičenih površin, ko se površine uporabljajo tako za kmetijske kot za nekmetijske dejavnosti, pomembno, da gre za kmetijska zemljišča, na katerih je lahko kmet dovolj samostojen pri njihovi uporabi. Navedene okoliščine mora organ v vsakem primeru preveriti.
davčna izvršba - rubež denarnih terjatev - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Listini, ki ju navaja prvostopni organ v sklepu o dovolitvi izvršbe, obstoja terjatev do dolžničinega dolžnika ne izkazujeta.
Po sporazumu o plačilu obveznosti do delavcev tožnik ni zavezan k plačilu do dolžnice, ampak bi naj poravnal obveznosti, ki jih ta dolguje delavcem. Dejansko gre torej za pogodbo v korist tretjega in ne za denarno terjatev med pogodbenikoma. Sklep o izvršbi prav tako ni listina o ustanovitvi terjatve. To je odločitev sodišča o tem, da se začne izvršba, zato s sklicevanjem zgolj na sklep o izvršbi ni mogoče ugotavljati obstoja terjatve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep je tudi po presoji sodišča nerazumna, saj bi sodišče morebitno pritožbo zoper takšen sklep glede na ustaljeno sodno prakso zavrnilo.
davčna izvršba - izvršba davčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je razbrati iz tožbe, tožnik meni, da je izvršba uvedena neupravičeno, ker se ne strinja s tem, da je dolžan plačati dohodnino. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev
V objektu, ki je predmet investicije, se je opravlja dejavnost, ki ni v skladu z ukrepom 311 oziroma z odločbo o pravici do sredstev. Zato je upravni organ na podlagi 56. člena ZKme-1 tožnikov zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, utemeljeno zavrnil.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš
Predkupni upravičenec po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) ima prednost pred tožnikom, ki lahko uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot drug kmet.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zavrnitev vloge
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik izkazal opravičen vzrok za zamudo procesnega roka za vložitev pritožbe. Tožnik zatrjuje, da gre za zdravstvene razloge, zaradi katerih je prišel v zamudo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložil 27. 11. 2013, od zadnjega obiska pri ortopedu pa je preteklo več kot mesec dni. Zato po presoji sodišča tožnikovo zdravstveno stanje ni moglo imeti ključnega vpliva na dolžino tožnikovega bivanja v tujini oz. na njegovo odsotnost iz Slovenije. Tožnik tudi ne zatrjuje in ne dokazuje, da je imel v zvezi z zdravljenjem preglede tudi po 28. 10. 2013 oz. ne pojasni in ne predloži dokazil npr. o tem, kdaj naj bi zaključil zdravljenje, ipd.
ZBPP ne določa, da bi se lahko pri ugotavljanju vrednosti premoženja upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč navaja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč lastnik premoženja. Hipoteka je po določbah Stvarnopravnega zakonika opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
V primeru, če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izven sodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.
Tožničin pravni interes in s tem njeno aktivno legitimacijo za vložitev izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku je treba presojati v okviru vprašanja, ali bi odprava uporabnega dovoljenja oziroma izrek tega dovoljenja za nično imeli neposreden vpliv na izboljšanje pravnega položaja tožnice kot lastnice zemljišč, ki so bila navedena v gradbenem, ne pa tudi uporabnem dovoljenju, in mejijo na zemljišča, ki so navedena v uporabnem dovoljenju.