Ugotovitvi davčnega organa, da tožnik ni upravičen do zamudnih obresti niti na podlagi 97. niti na podlagi 100. člena ZDavP-2 oziroma da ni izkoristil rednih pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo za uveljavljanje obrestnega zahtevka, tožnik ne ugovarja. Po mnenju sodišča je zato pravilen zaključek drugostopenjskega davčnega organa, da je tožnikov zahtevek vložen v zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Posledično je pravilen sklep o zavrženju tožnikove vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Razvidno je, da je bil pogoj ''prodaja vseh nepremičnin skupaj ali po posamičnih parcelah'' postavljen alternativno, ne pa primarno in podredno, kot meni tožnik. Četudi bi se ta pogoj razlagal tako, kot to meni tožnik, torej, da bi moral organ najprej obravnavati, ali so bile dane ponudbe za nakup vseh nepremičnin skupaj in šele nato pristopiti k obravnavanju ponudb, danih za nakup posameznih nepremičnin, pa sodišče ugotavlja, da je organ to tudi storil, saj je najprej preveril, ali je bila za vse ponujene nepremičnine dana ena ponudba.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP, kar ugovarja (tudi) tožnik. Zgolj citiranje materialnopravnih določb namreč ne omogoča preizkusa zakonitosti odločitve, zakaj spada primer, za katerega je tožniku priznana nagrada, med povprečne primere.
dohodnina - obnova odmere dohodnine - verodostojna knjigovodska listina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obdavčitev fizične osebe
Ko gre za obdavčitev tožnice kot fizične osebe je za odločitev ključno dejansko vračilo prejetih sredstev, ki ga je mogoče dokazovati tudi z listinami, ki ne štejejo za verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS. Ugotovitev, da vračilo ni bilo opravljeno na TRR družbe in da družba izplačevalka obravnavanih poslovnih dogodkov ni izkazovala v svojih poslovnih knjigah pa predstavljajo je le enega od dokazov, ki se upoštevajo pri presoji dokazanosti zatrjevanega vračila. To pa pomeni, da dejansko stanje, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, tudi na drugi stopnji ni bilo ugotovljeno popolno. Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa predstavlja razlog za odpravo odločbe.
ZZI člen 1, 1/1, 1/1-12. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti člen 2, 4, 8, 8/1.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - dejavnost higienske nege - sanitarno zdravstveni pogoji - izpolnjevanje pogojev - oskrba s toplo in hladno pitno vodo
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito tožniku naložil, da mora v kozmetičnem salonu zagotoviti oskrbo s toplo in hladno pitno vodo. Tožniku očita, da nima v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in depilacije, zagotovljene oskrbe s toplo in hladno vodo, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 8. člena Pravilnika o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti. Tožnik je že v upravnem postopku, kot tudi v tožbi navajal, da dejansko le v enem od treh prostorov, ki se nahaja v kozmetičnem salonu, nima nameščene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo, ima pa jo v kozmetičnem salonu, ki se nahaja na naslovu …. Iz navedenega, kot to pravilno ugotavlja tudi pritožbeni organ, med strankama ni sporno dejstvo, da tožnik v prostoru, kjer opravlja dejavnost masaže in nege, nima zagotovljene oskrbe s toplo in hladno pitno vodo.
Tožniku so bile z odločbo z dne 8. 11. 2010 obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske namene v celoti odpisane. Zakaj odločba, s katero tožnik glede na dodatno obrazložitev pritožbenega organa o zapadlih obveznosti, ki so se pokrivale s tožnikovimi plačili, šele v upravnem sporu dokazuje odpis obveznosti in utemeljuje ugovor, da do poplačila starejših obveznosti ni moglo priti, v knjigovodski evidenci za tožnika na dan 25. 2. 2014 in pri izpodbijani odločitvi ni upoštevana, pritožbeni organ, ob ugotovljenih poplačilih in dejstvu, da se odločba nahaja tudi v predloženih upravnih spisih, v svojih razlogih ne pojasni, v odgovoru na tožbo pa se o ugovoru tožnika tudi ne izreče. Ker navedena odločba po presoji sodišča vzbuja dvom v pravilnost višine davčnega dolga, ki se z izpodbijanim sklepom ugotavlja na podlagi knjigovodske evidence davčnega organa na dan 25. 2. 2014, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
upravni spor - tožbena novota - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovitev vrednosti nepremičnine ob njeni pridobitvi, pomenijo nedopustno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. To zakonsko določilo omejuje pravico strank glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov v upravnem sporu, in sicer v skladu z njim sodišče tožbenih navedb glede dejstev, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, ni zavezano vsebinsko presojati.
ZRev-2 člen 31, 31/2, 53, 53/1, 53/1-2, 56. ZASP člen 161.
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kolektivna organizacija - posebno poročilo neodvisnega revizorja - kršitev pravil revidiranja
V obravnavani zadevi je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem odločala v postopku nadzora nad kakovostjo dela pooblaščene revizorke na podlagi drugega odstavka 31. člena ZRev-2 in v tem postopku tožnici zaradi v izreku izpodbijane odločbe ugotovljenih kršitev sprejela ukrep in sicer izrek opomina.
Za Posebno poročilo neodvisnega revizorja, ki ga je tožnica podala v skladu z 161. členom ZASP, toženka utemeljeno ugotavlja, da ni v skladu z 38. odstavkom MSR 700, ker ne vključuje vseh sestavin, katerih vključitev je pogoj, da se sme revizorjevo poročilo sklicevati na MSR. Zato morala biti njegova vsebina vključenega v revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih zavoda za leto 2013 kot podnaslov, pod mnenjem pooblaščene revizorke naslovljeno kot Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah ali podobno.
ZG člen 49. ZUOPŽ člen 27. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - osnova za odmero pristojbine - katastrski dohodek - ukrepi za odpravo posledic žleda
Osnova za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je katastrski dohodek gozdov, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Relevantni so podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Drugačno določanje osnove za izračun pristojbine tudi ni predpisano z ZUOPŽ, ki v prvem odstavku 27. člena širi oprostitev iz 18. točke prvega odstavka 73. člena ZDoh-2 oziroma v drugem odstavku uvaja znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in torej ne znižuje katastrskega dohodka, ugotovljenega v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka. Zato ni mogoče slediti stališču tožnika, da je treba znižanje katastrskega dohodka na tej podlagi upoštevati pri odmeri vseh obveznosti, ki se, kot ta v obravnavani zadevi, odmerijo v odvisnosti od višine katastrskega dohodka.
trošarina - vračilo trošarine - trošarinska kontrola - nepravilno ravnanje s trošarinskim blagom - trošarinsko dovoljenje
Tožnik za trošarinsko blago, za katerega so bile v trošarinski kontroli ugotovljene nepravilnosti, ne bi smel sam obračunavati in plačevati trošarine na podlagi obračuna, saj mu je bila lahko trošarina za predmetno trošarinsko blago zaradi nepravilnosti odmerjena le na podlagi odmerne odločbe. Tožnik, ki je trošarinski zavezanec, je seznanjen z režimom in dolžnim ravnanjem s trošarinskim blagom, kot mu ga nalaga ZTro. Kljub temu pa je predmetne trošarinske izdelke hranil v skladišču, ki ni bilo v trošarinskem dovoljenju opredeljeno kot trošarinsko skladišče. S tem je bil onemogočen tudi carinski nadzor nad predmetnim trošarinskim blagom. Tudi po presoji sodišča ni mogoče nesporno zaključiti, da je v danem primeru bilo prav predmetno trošarinsko blago tisto, za katero je tožnik sam obračunal in plačal trošarino, kot je to pravilno tožniku pojasnil tudi carinski organ. Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da v postopku ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je šlo v obeh primerih dejansko za isto trošarinsko blago.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - prijava na razpis - vodstvene izkušnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje predvsem glede vodstvenih izkušenj, ki so po merilih iz ZDT-1 ena od relevantnih okoliščin za imenovanje vodje ODT. Za zakonito odločitev je potrebno, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno tudi glede vseh drugih podatkov in objektivnih okoliščin, ki vplivajo na imenovanje vodje ODT, kot jih predpisuje ZDT-1. Po presoji sodišča se mora o vseh relevantnih okoliščinah toženka izreči tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na način, da jih je mogoče preizkusiti.
Upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - končni zapis - pogodba - zavrženje tožbe
Izpodbijani končni zapis ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj lahko v zapisu ugotovljene nepravilnosti vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, pri čemer ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, ampak za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe. Enako velja tudi za izpodbijano obvestilo pogodbenemu partnerju, ki je že pojmovno akt pogodbenega razmerja in ne oblastveni akt nosilca javnih pooblastil, zato tudi to obvestilo ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/2, 36, 36/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4. ZPP člen 155, 155/1. ZUS-1 člen 25.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika - napaka volje - nestrinjanje s predlagano mejo - umik zahteve za evidentiranje urejene meje - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Iz zapisnika izhaja, da je voden tako, kot določajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN ter 4. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. To pa pomeni, da sodišče šteje, da vsebina v zapisniku zapisanega ustreza poteku in vsebini opravljenih dejanj in danih izjav. Tudi sam tožnik v tožbi ne trdi, da bi na zapisnik pred njegovim podpisom podal pripombe (v smislu, da bi v zapisniku kaj ne bilo zapisano ali ne bilo zapisano pravilno) ali da bi na mejni obravnavi izrazil nestrinjanje s predlagano mejo, ob tem ko bi hkrati pokazal svojo mejo, kar bi pomenilo – glede na peti odstavek 31. člena ZEN – da s predlagano mejo ni soglašal. Kar pomeni, da (niti) ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane in zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo.
Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati; lahko se uveljavlja v pravdnem postopku.
ZKme-1 člen 156. ZUP člen 138, 146, 210, 214. Uredba Komisije EU št. 65/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 25, 29, 30, 30/1, 30/3, 30/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - znižanja in izključitve - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj tožena stranka ni izvedla predlaganih dokazov, s katerimi bi lahko tožeča stranka dokazala, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska (četrti odstavek 30. člena Uredbe Komisije EU št. 65/2011). Ni pa tudi navedla pravnih podlag, iz katerih izhaja odgovornost tožeče stranke za vključitev neupravičenega zneska. Pomanjkljivo obrazložena odločba pa pomeni takšno bistveno kršitev pravil postopka (člen 214 ZUP), zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti.
ZUTD člen 1, 28, 47. Javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2015 (ZJF, ZIPRS) točka 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - pogoji javnega povabila - rok za predložitev ponudb - načelo transparentnosti
Tožena stranka je vse informacije sproti objavljala na svoji spletni strani, torej je ravnala na način, kot ga določa ZUTD za javna povabila. Tožeča stranka je menila, da je bil rok za prijavo prekratek. Taka navedba bi bila lahko utemeljena, če bi imeli prijavitelji na razpolago le en dan za pripravo svojih ponudb, vendar pa je dejstvo, da je bil razpis objavljen že dne 25. 11. 2014. Res je sicer, da je bil ta razpis dne 3. 12. 2014 razveljavljen in nato naslednjega dne objavljen nov razpis, vendar pa je bil novi razpis vsebinsko popolnoma enak prvemu razpisu in se tudi v celoti skliceval nanj. Vsebina razpisa se ni v ničemer spremenila, pač pa je bil spremenjen le način oddaje ponudb. Dodatno so morali ponudniki zagotoviti le izpolnitev tipske ovojnice ter predložitev ponudbe s podpisi odgovornih oseb.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris parcele - načelo zaslišanja stranke
Drugostopenjski organ bi moral prvostopenjsko odločbo odpraviti, saj se ta nanaša še vedno na parcelo št. 788/2, čeprav je bila v času prvostopenjske odločbe ta parcela že izbrisana. Iz izpiska iz zemljiške knjige z dne 8. 10. 2014 namreč izhaja, da je bila izvedba tega vpisa dne 5. 10. 2013, začetek učinkovanja vpisa pa je od 4. 10. 2013, torej že pred izdajo prvostopenjske odločbe.
Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil dopis Občine Piran posredovan tožnici, da se o njem izjasni, zato je po mnenju sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni razumljivo utemeljila neupravičenost posamičnih stroškov, predvsem stroškov nabave igral in stroškov izgradnje otroškega igrišča, tako da se izpodbijana odločba v tem delu sploh ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja le višino neupravičenega stroška, ne da bi navedla, kako ga je izračunala ter ocenila dokaze, na podlagi katerih je prišla do konkretnega zaključka. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo podala obrazložitev, ki pa upoštevaje ustaljeno sodno prakso ne more sanirati že navedenih bistvenih kršitev pravil postopka pred izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnica je z vložitvijo ponovne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku uveljavljala zahtevek, ki je enak zavrnjenem delu zahtevka, o katerem je tožena stranka z odločbo opr. št. Bpp 741/2014 z dne 13.1.2015 že pravnomočno odločila. Tožnica v ponovni prošnji ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile. Zato bi morala tožena stranka ponovno tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči in ne zavrniti.
Zakonska določba 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, zanjo povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55a, 55a/1, 55a/2, 57. ZDoh-2 člen 38, 41, 41/4.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prispevki za zdravstveno zavarovanje - davčna osnova - dejanski stroški
Pri obračunu prispevka za socialno varnost se vzame za osnovo tisto višino dohodka, ki ga je posameznik prejel, ne da bi se pri tem predhodno že kaj odštevalo.
Prvostopenjski organ je pravilno upošteval, da je potrebno pri obračunu prispevka za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% vzeti znesek 2.231,47 EUR in ne znesek 1.423,00 EUR, pri katerem bi bili odšteti že stroški prevoza in nočitve.
upravni spor - stvarna pristojnost - prenehanje pravice do državne štipendije - socialni spor
Ko gre za odločanje o štipendiji, pri dodeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, je pristojno socialno sodišče.