ZDoh-2 člen 45, 109, 113. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 23.
Tožnik je uveljavljal plačan davek na Hrvaškem. V Sloveniji ni plačal akontacije dohodnine, zato nima pravice do vračila iz naslova preveč plačane akontacije dohodnine.
V zadevi je sporno učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča U-I-175/11-12 z dne 10. 4. 2014 na že izvršeno plačilo davka, in sicer samo v delu, ki se nanaša na obračunane in plačane obresti iz tretjega odstavka 55. člena ZDavP-2. Pri tem pa iz odločbe Ustavnega sodišča ne sledi, da bi se izrecno nanašala na obračun in plačilo obresti, tudi ne tistih, ki so posledica samoprijave. Z odločbo Ustavnega sodišča se razveljavijo določbe ZDoh-2, ki se nanašajo na obračun davka od dividend. Obračunu davka kot takšnemu pa tožeča stranka ne ugovarja. Zato po presoji sodišča že iz tega razloga ne more uspeti z zahtevo, da se ji vrnejo obresti, ki se v primeru, ko gre za samoprijavo, v obračunu prikažejo kot nujni oziroma obvezni del premalo obračunanih davkov. Za učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča, ki ga zahteva tožeča stranka, pa tudi ni podlage v primeru, če je vlogo tožeče stranke šteti za zahtevo, da se ji vrne del plačanega zneska po obračunu. Davčna obveznost tožeče stranke, ki temelji na razveljavljenem delu tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2, je namreč ne le nastala pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča, temveč je bila pred začetkom učinkovanja tudi že izpolnjena. To pa pomeni, da se z ozirom na način izvršitve odločbe, opredeljen v 2. točki izreka, v takšnem primeru v obračun ne poseže, temveč se z uporabo 9. točke 95. člena in šestega odstavka 98. člena ZDoh-2 zgolj prepreči, da bi bile dividende, ki so bile obdavčene ob pripisu kapitalskemu deležu družbenikov, ponovno obdavčene ob izplačilu dobička.
trošarina - vračilo trošarine - trošarinska kontrola - nepravilno ravnanje s trošarinskim blagom - trošarinsko dovoljenje
Tožnik za trošarinsko blago, za katerega so bile v trošarinski kontroli ugotovljene nepravilnosti, ne bi smel sam obračunavati in plačevati trošarine na podlagi obračuna, saj mu je bila lahko trošarina za predmetno trošarinsko blago zaradi nepravilnosti odmerjena le na podlagi odmerne odločbe. Tožnik, ki je trošarinski zavezanec, je seznanjen z režimom in dolžnim ravnanjem s trošarinskim blagom, kot mu ga nalaga ZTro. Kljub temu pa je predmetne trošarinske izdelke hranil v skladišču, ki ni bilo v trošarinskem dovoljenju opredeljeno kot trošarinsko skladišče. S tem je bil onemogočen tudi carinski nadzor nad predmetnim trošarinskim blagom. Tudi po presoji sodišča ni mogoče nesporno zaključiti, da je v danem primeru bilo prav predmetno trošarinsko blago tisto, za katero je tožnik sam obračunal in plačal trošarino, kot je to pravilno tožniku pojasnil tudi carinski organ. Tako je bilo pravilno ugotovljeno, da v postopku ni mogoče nedvoumno zaključiti, da je šlo v obeh primerih dejansko za isto trošarinsko blago.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - način ugotavljanja davčne osnove - priglasitev - podpora za promocijo vina - stroški postopka
Pri izplačilu podpore za promocijo vina gre za državno pomoč v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske dejavnosti. Zato se po določbi 70. člena ZDoh ta všteva v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Tožnik v davčnem postopku povrnitve stroškov ni uveljavljal in mu že zato odločitev, da trpi stroške, ki jih ima zaradi davčnega postopka, ne more biti v škodo. Pri tem sodišče še dodaja, da obvestilo o preseganju praga, določenega v 304. členu ZDavP-2, ki ga je davčni organ izdal na podlagi prehodne določbe 94. člena ZDavP-2F, ne predstavlja procesnega dejanja z namenom uvedbe davčnega postopka. Odločba o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se namreč izda na podlagi priglasitve ne glede na to, ali je priglasitev po zakonu obvezna, ali pa se zanjo davčni zavezanec prostovoljno odloči.
denacionalizacija - odškodnina - odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine
Glede na določbo prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen (upoštevajoč obvezno razlago) in ob upoštevanju obrazložitve predloga obvezne razlage, je po mnenju sodišča to določbo treba razlagati v pomenu, da se je zavezanec dolžan sporazumevati z upravičencem o nadomestnem zemljišču z namenom sklenitve sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen. V obravnavanem primeru, ko sporazum ni bil dosežen, bi moral organ oceniti ustreznost ponudbe glede na ugovore, podane v postopku, pri presoji pa izhajati iz stvarnih možnosti in zakonskih razlogov, zaradi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - lekarna na območju druge občine - soglasje ustanovitelja - stvarna legitimacija
Tožena stranka je tudi v ponovljenem postopku nepravilno obravnavala vlogo tožnika, saj jo je nepravilno in nezakonito z izpodbijanim sklepom zavrgla iz razlogov, ker tožnik v postopku verifikacije po 5. členu ZLD za vložitev takšne vloge naj ne bi imel stvarne legitimacije. Tožnik je po presoji sodišča legitimiran za vložitev vloge za verifikacijo nove lekarne oz. podružnice za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju druge občine, kar pa ne pomeni, da bo lahko takoj tudi začel s poslovanjem te podružnice.
DDV - izredna pravna sredstva - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe - prepozno vložen zahtevek
Ob ugotovitvi, da je tožnica obveznost iz odločbe poravnala 3. 2. 2010 ter da je prvostopni organ njeno zahtevo prejel 4. 3. 2015, je pravilen zaključek obeh upravnih organov, da je bila navedena zahteva za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe z dne 31. 12. 2009 vložena prepozno.
dohodnina - akontacija dohodnine - pogodba o poslovodenju - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - glavni delodajalec
Po določbah ZDoh-2 se za zaposlitev in s tem za odvisno pogodbeno razmerje šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev direktorjev. Dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. To z ozirom na kogentno naravo navedenih zakonskih določb velja absolutno, ne glede na siceršnjo vsebino pogodbenih razmerij.
Dohodek iz delovnega razmerja vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Tožnica dejanskim ugotovitvam davčnih organov glede plačevanja goriva s strani poslovodje s plačilnima karticama tožnice ter vodenja evidenc v tej zvezi ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja dejanskim ugotovitvam, ki se nanašajo na posojila oziroma njihovo obrestovanje. Zato se oboje utemeljeno upošteva kot prejeta ugodnost in s tem boniteta, ki se všteva v bruto znesek osebnega prejemka. Že pritožbeni organ tudi pravilno pojasni, da v zakonu ni podlage za to, da bi bilo treba znesek dohodkov zmanjšati za DDV, razviden iz izstavljenih računov. Kot dohodek se namreč ne upošteva dohodek, ki ga je dosegel izdajatelj računa, temveč se upoštevajo celotni izplačani zneski.
Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidna dejanska podlaga za izračun akontacije dohodnine na podlagi šestega odstavka 127. člena ZDoh-2. Obrazložitve v tem pogledu tudi ne dopolni drugostopenjski organ. Res je sicer, da tožnica položaju delodajalca iz šestega odstavka 127. člena prvič ugovarja šele v tožbi, vendar obenem utemeljeno navaja, da obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu nima razlogov in da je zato ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Odškodninski zahtevek v višini 5.000,00 EUR za modrico na nogi, ki je bila ugotovljena 11 dni po zatrjevanem škodnem dogodku, za katerega ni bil predlagan pregon kaznivega dejanja po presoji sodišča nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu določb 24. člena ZBPP.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ustanovitev gospodarske družbe - delnice kot osnovni vložek - čas odsvojitve kapitala - sklenitev družbene pogodbe - vpis družbe v sodni register - preddružba
V upravnem sporu ostaja sporno, kdaj je tožnik odsvojil delnice BBBB: na dan sklenitve družbene pogodbe pri notarju ali na dan, ko je bila družba A. d.o.o. vpisana v sodni register. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisna pravilnost odločitve, da se tožniku odmeri sporni davek za leto 2008. Po mnenju sodišča ni utemeljen tožbeni ugovor, da se je davčni organ pri ugotavljanju časa odsvojitve spornega kapitala skliceval na neustrezen del 102. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru je bila sklenjena družbena pogodba o ustanovitvi družbe A., s katero je tožnik v to družbo kot osnovni vložek vložil delnice BBBB. Tudi po mnenju sodišča predstavlja omenjena pogodba tisti pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do odsvojitve kapitala v smislu 94. člena ZDoh-2. Trditev tožnika, da družba A. d.o.o. pred vpisom v sodni register ni imela lastnosti pravne osebe, torej sploh ni mogla sprejeti odtujenega kapitala, ne drži. Res je, da gospodarska družba pridobi pravno subjektiviteto s trenutkom vpisa v sodni register. Vendar med sprejetjem aktov o ustanovitvi družbe in vpisom v sodni register dejansko preteče nekaj časa. V tem času družba res nima lastnosti pravne osebe, nima pravne sposobnosti, zato tudi pravic in obveznosti nima. Vendar pravni red odstopa od tega načela in priznava taki družbi lastnosti preddružbe, kar ji omogoča, da ima v obdobju med sprejetjem aktov o ustanovitvi in vpisom v register že možnost opravljati določena dejanja in biti nosilec pravic in dolžnosti, čeprav še ni pravna oseba. V praksi namreč ni mogoče, da bi se d.o.o. vpisala v register takoj po sklenitvi družbene pogodbe in takoj postala pravna oseba. Tudi iz določb ZGD-1 izhaja, da se mora že v času preddružbe oblikovati premoženje, ki pripada prav njej. Tako morajo biti pri nastajajoči d.o.o. osnovni vložki družbi izročeni že pred vpisom v register, tako da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - prijava na razpis - vodstvene izkušnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje predvsem glede vodstvenih izkušenj, ki so po merilih iz ZDT-1 ena od relevantnih okoliščin za imenovanje vodje ODT. Za zakonito odločitev je potrebno, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno tudi glede vseh drugih podatkov in objektivnih okoliščin, ki vplivajo na imenovanje vodje ODT, kot jih predpisuje ZDT-1. Po presoji sodišča se mora o vseh relevantnih okoliščinah toženka izreči tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na način, da jih je mogoče preizkusiti.
Tožnica je z vložitvijo ponovne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku uveljavljala zahtevek, ki je enak zavrnjenem delu zahtevka, o katerem je tožena stranka z odločbo opr. št. Bpp 741/2014 z dne 13.1.2015 že pravnomočno odločila. Tožnica v ponovni prošnji ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile. Zato bi morala tožena stranka ponovno tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavreči in ne zavrniti.
Zakonska določba 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 sodišču dopušča, da sanira napako prvostopenjskega organa v primeru, če ugotovi, da sta učinka procesno napačne odločitve in odločitve, ki bi bila formalno pravilna, za stranko enaka. V obravnavanem primeru ima po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, da tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne, zanjo povsem enake dejanske posledice, kot bi ga imela formalno pravilna odločitev, da to prošnjo zavrže, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris parcele - načelo zaslišanja stranke
Drugostopenjski organ bi moral prvostopenjsko odločbo odpraviti, saj se ta nanaša še vedno na parcelo št. 788/2, čeprav je bila v času prvostopenjske odločbe ta parcela že izbrisana. Iz izpiska iz zemljiške knjige z dne 8. 10. 2014 namreč izhaja, da je bila izvedba tega vpisa dne 5. 10. 2013, začetek učinkovanja vpisa pa je od 4. 10. 2013, torej že pred izdajo prvostopenjske odločbe.
Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil dopis Občine Piran posredovan tožnici, da se o njem izjasni, zato je po mnenju sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke.
ZZVZZ člen 17, 17-5, 55a, 55a/1, 55a/2, 57. ZDoh-2 člen 38, 41, 41/4.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prispevki za zdravstveno zavarovanje - davčna osnova - dejanski stroški
Pri obračunu prispevka za socialno varnost se vzame za osnovo tisto višino dohodka, ki ga je posameznik prejel, ne da bi se pri tem predhodno že kaj odštevalo.
Prvostopenjski organ je pravilno upošteval, da je potrebno pri obračunu prispevka za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36% vzeti znesek 2.231,47 EUR in ne znesek 1.423,00 EUR, pri katerem bi bili odšteti že stroški prevoza in nočitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti - osebnost obdolženca - obrazložitev odločbe
Glede na to, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima utemeljitve, na kateri podlagi je toženka presojala osebnost in zmožnost tožnika, da se sama brani v kazenskem postopku, je izpodbijana odločba v tem delu tako pomanjkljivo obrazložena, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in jo je sodišče zato razveljavilo.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/2, 36, 36/3. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4. ZPP člen 155, 155/1. ZUS-1 člen 25.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - podpis zapisnika - napaka volje - nestrinjanje s predlagano mejo - umik zahteve za evidentiranje urejene meje - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Iz zapisnika izhaja, da je voden tako, kot določajo drugi in tretji odstavek 32. člena ZEN ter 4. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. To pa pomeni, da sodišče šteje, da vsebina v zapisniku zapisanega ustreza poteku in vsebini opravljenih dejanj in danih izjav. Tudi sam tožnik v tožbi ne trdi, da bi na zapisnik pred njegovim podpisom podal pripombe (v smislu, da bi v zapisniku kaj ne bilo zapisano ali ne bilo zapisano pravilno) ali da bi na mejni obravnavi izrazil nestrinjanje s predlagano mejo, ob tem ko bi hkrati pokazal svojo mejo, kar bi pomenilo – glede na peti odstavek 31. člena ZEN – da s predlagano mejo ni soglašal. Kar pomeni, da (niti) ne trdi, da bi na zapisniku izostal zapis o poteku dejanj, ki bi bila opravljena ali o vsebini izjav, ki bi bile dane in zaradi česar bi sodišče imelo podlago za presojo, da glede na izostanek pravno pomembne vsebine zapisnika elaborat, katerega sestavni del je zapisnik, ne bi mogel biti podlaga za zakonito odločbo.
Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati; lahko se uveljavlja v pravdnem postopku.
ZUTD člen 1, 28, 47. Javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2015 (ZJF, ZIPRS) točka 5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - pogoji javnega povabila - rok za predložitev ponudb - načelo transparentnosti
Tožena stranka je vse informacije sproti objavljala na svoji spletni strani, torej je ravnala na način, kot ga določa ZUTD za javna povabila. Tožeča stranka je menila, da je bil rok za prijavo prekratek. Taka navedba bi bila lahko utemeljena, če bi imeli prijavitelji na razpolago le en dan za pripravo svojih ponudb, vendar pa je dejstvo, da je bil razpis objavljen že dne 25. 11. 2014. Res je sicer, da je bil ta razpis dne 3. 12. 2014 razveljavljen in nato naslednjega dne objavljen nov razpis, vendar pa je bil novi razpis vsebinsko popolnoma enak prvemu razpisu in se tudi v celoti skliceval nanj. Vsebina razpisa se ni v ničemer spremenila, pač pa je bil spremenjen le način oddaje ponudb. Dodatno so morali ponudniki zagotoviti le izpolnitev tipske ovojnice ter predložitev ponudbe s podpisi odgovornih oseb.
Upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - končni zapis - pogodba - zavrženje tožbe
Izpodbijani končni zapis ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj lahko v zapisu ugotovljene nepravilnosti vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, pri čemer ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, ampak za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe. Enako velja tudi za izpodbijano obvestilo pogodbenemu partnerju, ki je že pojmovno akt pogodbenega razmerja in ne oblastveni akt nosilca javnih pooblastil, zato tudi to obvestilo ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ni pojasnila, na kakšni podlagi sklepa, da bo tožbeni zahtevek v novi tožbi enak zahtevku iz prve tožbe, pač pa je le povzela vsebino nepravnomočne odločitve v prvi pravdi in ugotovila, da tri nepremičnine, ki so predmet nove pravde, sodijo v skupno premoženje zakoncev. Prav tako tožena stranka ni pojasnila, katere so tiste izkušnje, ki jih je tožnica doslej pridobila, da bi bilo mogoče zaključiti, da je sposobna v pravdnem postopku sestaviti tožbo, samostojno razpolagati s tožbenim zahtevkom, v postopku navajati dejstva ter predlagati dokaze in se odzivati na predloge nasprotne stranke. Trditev, da so dosedanje tožničine izkušnje take, da v pravdi ne potrebuje pomoči pravnega strokovnjaka, ne da bi bile te izkušnje ugotovljene, precizirane in ocenjene, je torej neargumentirana.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni razumljivo utemeljila neupravičenost posamičnih stroškov, predvsem stroškov nabave igral in stroškov izgradnje otroškega igrišča, tako da se izpodbijana odločba v tem delu sploh ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja le višino neupravičenega stroška, ne da bi navedla, kako ga je izračunala ter ocenila dokaze, na podlagi katerih je prišla do konkretnega zaključka. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo podala obrazložitev, ki pa upoštevaje ustaljeno sodno prakso ne more sanirati že navedenih bistvenih kršitev pravil postopka pred izdajo izpodbijane odločbe.