ZEN člen 11, 28, 28/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. SPZ člen 74, 77.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - pravni interes - zakupnik
ZEN v drugem odstavku 28. člena izrecno določa, da so lahko stranke v postopku urejanja meje in postopku evidentiranja urejene meje le lastniki parcel. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je v skladu z drugim odstavkom 43. člena le tista korist, ki je oprta na zakon ali drug predpis, ZEN pa zakupniku te pravice ne daje. Sodišče se tudi ne strinja s trditvijo v tožbi, da bi lahko tožnik pravni interes izkazal na podlagi 591. člena OZ. To določilo določa, da med trajanjem zakupa zakupodajalec brez privolitve zakupnika ne sme delati spremembe na stvari, ki jo je dal v zakup, če bi to oviralo njeno rabo. S parcelacijo pa se raba ne ovira, saj parcelacija, ki pomeni le delitev in združitev parcel, ne more vplivati na rabo nepremičnine in ne pomeni tega, da zakupnik ne bi smel z zemljiščem upravljati oziroma ga uživati na tak način, kot ga je užival pred parcelacijo.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - res iudicata
Obrazložitev tožene stranke, ki temelji le na ugotovitvi, da tožeča stranka ni zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila stroškov izvršbe, ne zadostuje definiciji pravne utemeljitve odločilnih razlogov in se zato izpodbijani sklep v tem delu ne da preizkusiti. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, prav tako pa tudi odločba pritožbenega organa, ne navajata okoliščin, ki so relevantne za določitev 8-dnevnega roka, v katerem je tožeča stranka dolžna poravnati obveznosti iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, to je plačilo 5.006,00 EUR.
Kakor izhaja iz sodbe tega sodišča III U 101/2012-7 z dne 20. 11. 2013, je sodišče tožbi ugodilo tako, da je odpravilo le 2. točko izreka sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-1750/2009/45 z dne 19. 1. 2011 in v tem delu zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V preostalem delu je tožbo tožeče stranke zavrnilo, tako da je postal sklep upravnega organa prve stopnje z dne 19. 1. 2011 v delu pod točko 1 in 3 pravnomočen. Ker je upravni organ prve stopnje ponovno odločal o pravnomočno odločeni stvari, je storil kršitve postopka, ki so odločilno vplivale na samo odločitev (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).
ZUP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1. ZEN člen 29, 31, 31/2, 37. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 18, 35.
evidentiranje urejene meje - elaborat urejene meje - odmera javne ceste - dokazni predlog - ustna obravnava - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Uradna oseba, ki vodi postopek, ni dolžna izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, pač pa le tiste, ki so ključni za odločitev. Če uradna oseba oceni, da izvedba predlaganega dokaza ni potrebna, mora svojo odločitev o tem ustrezno utemeljiti v odločbi.
Razloga za spremenjeno stališče in tudi različno odločitev glede na presojo sodišča, v zadevi tožnika, ki se je vodila pod opr. št. III U 241/2012, prvostopenjski organ ni pojasnil. Prav tako tudi drugostopenjski organ ni utemeljil svojega drugačnega stališča od stališča, ki ga je sprejel prvostopenjski organ glede parc. št. 1491/0 in 1468/5. Na podlagi tako nasprotujočih si obrazložitev ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka sprejela odločitev, da se katastrske meje prej navedenih parcel dotikajo oziroma sekajo katastrsko mejo parc. št. 2306/3, oziroma da je ne sekajo. V kolikor je ne sekajo, bi moralo biti v obrazložitvah obeh odločb skladno pojasnjeno, na kakšni podlagi je bilo to ugotovljeno, v kolikor pa do tega sekanja pride, bi morala tožena stranka pojasniti, ali je meja med temi parcelami urejena, oziroma identificirati postopek, v katerem se ureja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris nepremičnine iz zemljiške knjige - načelo zaslišanja stranke
Iz zemljiško knjižnega izpiska je razvidno, da je bil dne 5.10.2013 izveden vpis, ki učinkuje od 4.10.2013, s katerim je bila nepremičnina s parc. št. 788/2 izbrisana iz zemljiške knjige, enako je bila izbrisana tudi nepremičnina s parc. št. 787/0, na novo pa namesto tega vpisana sedaj obstoječa nova nepremičnina s parc. št. 788/3. Sodišče meni, da bi to dejstvo moral upoštevati že drugostopenjski organ in že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo, saj se nanaša na nepremičnino, ki v času odločanja nesporno ni več obstajala.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 3, 3/9, 5, 5/1. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju člen 4, 4/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - stranka v postopku - vplivno območje
Iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izhaja, da v III. območje varstva pred hrupom spadajo tudi površine na območju stanovanj: površine podeželskega naselja (1. alineja c točke prvega odstavka 4. člena navedene uredbe). To pa pomeni, da sodi tudi objekt tožnikov med varovane objekte. Tega dejstva pa prvostopenjski organ ni upošteval, ampak je izhajal le iz zaključka izračuna, da dopustne mejne vrednosti hrupa ne bodo dosegle najbližjih varovanih stavb in s tem tudi ne stavbe, kjer bivata tožnika in da zato ne moreta biti stranska udeleženca v postopku. Tako stališče predstavlja že vsebinsko oceno o tem, ali bo hrup dopustno vplival na tožnika ali ne, torej gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja, ne pa za odločanje, ali se tožnikoma sploh dovoli sodelovati v postopku kot stranskima udeležencema. Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v postopku, je ključna ocena, ali je njun objekt znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, tega pa prvostopenjski organ ni upošteval.
ZVO-1 člen 68, 68/1. Uredba o odpadkih člen 36, 36/2, 36/2-3. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata člen 4, 4/1, 33.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - povzročanje onesnaženja okolja večjega obsega - obstoječa bioplinarna - povečanje zmogljivosti bioplinarne - oddaljenost območja bioplinarne od sosednjih objektov
Med strankami v postopku ni sporno, da naprava, za katero želi tožnik pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, že obratuje. Sporno pa tudi ni, da tožnik za obratovanje naprave s takšno (novo - povečano) proizvodno zmogljivostjo, ki presega prag predelave 10 ton na dan, nima okoljevarstvenega dovoljenja. Zato naprave, za katero tožnik želi pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ni mogoče šteti za obstoječo napravo, za katero ne veljajo predpisani odmiki iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta in digestata.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - zakonita cesija - subrogacija - pobot - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Dolžnik lahko proti Republiki Sloveniji kot prevzemnici terjatve uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upravičenki do brezplačne pravne pomoči kot odstopnici terjatve.
Z določiloma prvega odstavka 315. člena in drugega odstavka 421. člena OZ se zagotavlja nevtralnost dolžnikovega položaja, saj ta zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, to pa velja tudi v primeru zakonite cesije.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba zoper delodajalca
Tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zaradi plačila odškodnine zoper bivšega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. V tožbi izrecno navaja, da gre za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po določbah OZ za škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonite odpovedi kot civilnega delikta. Glede na to bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi, ali ne gre v tem postopku morebiti za uporabo določb ZPP, ki določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča med drugim v sporih o premoženjskih razmerjih (sem spadajo tudi odškodninski spori) fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
ZJC člen 2, 2/1. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2-24. ZUreP-1 člen 101, 101/1.
razlastitev - javna cesta - dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija
V obravnavanem primeru je namen razlastitve v tem, da občina pridobi nepremičnine v lasti tožečih strank, ki jih je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta (sicer tretji odstavek 93. člena ZUreP-1), temveč glede na to, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
Iz upravnih spisov zadeve ne izhaja, da bi tožnik v postopku do izdaje izpodbijanega akta imel ali zahteval status stranke oziroma stranskega udeleženca. Izpodbijani akt mu ni bil vročen (niti ni na njem odredbe, naj se mu vroči), priznanje statusa stranskega udeleženca pa je zahteval šele v pritožbi, ki jo je vložil skupaj s stranko v postopku, to je z univerzo.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - iz davčne izvršbe izvzeta sredstva - nepovratna denarna sredstva
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da so bila zarubljena pri banki deponirana denarna sredstva, za deponirana denarna sredstva pa ZDavP-2 ne določa izvzetja ali omejitev izvršbe. Sodišče je tudi že (pravnomočno) presodilo, da okoliščina, da so bila ta sredstva dana v zavarovanje kredita, ne predstavlja razloga za izvzetje od izvršbe po drugem odstavku 94. člena ZDavP-2.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - bolezen
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema. Zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal, da zaradi bolezni, ki je bila pri njem ugotovljena, ne bi bil sposoben prestajati kazni zapora.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine
Tožnik je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva od 1. 2. 1993 in vse do 26. 3. 2007, ko je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Denarna odškodnina znaša 50 EUR za vsak mesec, kar za 169 mesecev, za katere je tožnik upravičen do denarne odškodnine, znaša 8.450 EUR. Denarna odškodnina se tožniku izplača v skladu z določbo 13. člena ZPŠOIRSP na način in v roku, kot ga določa ta člen.
okoljevarstveno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - dokazovanje
Presojo vplivov na okolje mora upravni organ opraviti na primeren način glede na vsak posamezen poseg. Nosilec nameravanega posega mora zato v poročilu o vplivih na okolje dejansko stanje navesti natančno, po resnici in določno, konkretna vsebina tega poročila pa je odvisna od informacij, ki jih upravni organ potrebuje za izvedbo presoje vplivov na okolje za posamezen poseg.
Tožeča stranka lahko kot stranski udeleženec v postopku, v katerem se v okviru ureditve nivojskih prehodov cest z železniško progo, odloča tudi o dovolitvi gradnje povezovalne ceste, v upravnem postopku in posledično tudi v upravnem sporu ščiti svoj pravni položaj le z ugovori, ki so vezani na nepremičnine, zaradi katerih je dosegla položaj stranskega udeleženca in so z njimi povezane koristi, določene v katerem od predpisov ter kot take pravno priznane. Če te vzročne zveze ni, tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru javne koristi, saj sta to, poleg upravnega organa, pristojnega za odločanje, dolžna varovati državni tožilec in državni pravobranilec.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju - upravni akt - položaj neizbranega kandidata
Na podlagi obvestila o neuspelem javnem natečaju tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev za upravni akt po določbah 2. člena ZUS-1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - izrek inšpekcijskega ukrepa
V postopku za odmero nadomestila – enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom – ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorstva oziroma inšpekcijskega zavezanca.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ugotovitev inšpektorja, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, torej vsebinsko odločitev. Taka odločitev lahko poseže tudi v pravice in koristi osebe, ki je te pravice in koristi v inšpekcijskem postopku varovala (ali bi jih morala varovati) kot stranski udeleženec.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - odstop vloge po izteku roka
Glede na to, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno dopolnjena in je sodišče ni pravočasno odstopilo toženi stranki, je bilo treba tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrniti toženi stranki v ponoven postopek.