dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik (kot mladoleten) skupaj z družino zapustil Slovenijo leta 1994 zaradi posledic izbrisa in od tedaj dalje živi v Srbiji. Tožnik je postal polnoleten leta 2000. Upravni organ je zato pravilno štel, da se tožniku zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992), kot obdobje upravičene odsotnosti prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od sredine leta 1994 do sredine leta 1999. Pravilno je tudi štel, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od sredine leta 1999 do sredine leta 2004 (vmes je leta 2000 postal polnoleten), ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se skušal v Slovenijo vrniti. Njegove posplošene navedbe, da se je o vrnitvi v Slovenijo zanimal na Veleposlaništvu RS v Beogradu in da ni imel možnosti, da bi mu kdo v Sloveniji izdal garantno pismo za pridobitev vizuma za vstop v Slovenijo, brez navedbe kakšnih konkretnih ravnanj, da se je skušal vrniti, so po mnenju sodišča premalo, da bi z njimi izkazal razlog upravičene odsotnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - pogodba o služnostni pravici - izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Stališče toženke, da je tožnica dala soglasje k nameravani gradnji s podpisom pogodbe, iz katere ne izhajajo (posredno ali neposredno) bistvene značilnosti te gradnje, pomeni nepravilno uporabo materialnega zakona, zaradi katere tožnica toženki ni omogočila ustrezne udeležbe v postopku, kot jo predvidevata 63. in prvi odstavek 65. člena ZGO-1. Zato je ostalo povsem nerazjasnjeno, ali je obravnavana transformatorska postaja v resnici načrtovana bližje tožničini nepremičnini, kot je to brez njenega soglasja dovoljeno s prostorskim aktom, kar tožnica smiselno trdi.
omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je bila uporaba pridržanja tožnika, s statusom tujca v RS, sicer pa državljana BIH, ki mu je bila izdana odločba o vrnitvi, in sicer z namenom njegove odstranitve iz RS, omejena v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tožnika v Centru, kakor tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz ozemlja RS, s tem pa hkrati s Schengenskega območja, katerega enakovreden sestavni del je tudi RS.
gradbeno dovoljenje - upravni postopek - vročanje - posredno vročanje
Tožnica navaja, da naj njena pravna prednica naj ne bi bila obveščena o pošiljki, vendar to trditev opira izključno na posredno sklepanje, da bi se sicer zoper omenjeno gradbeno dovoljenje gotovo pritožila. Sodišče po drugi strani nima razloga, da ne bi verjelo zabeležki na vročilnici, iz katere izhaja, da je bila naslovnica o pošiljki obveščena.
upravna zadeva - stranski udeleženec - priznanje lastnosti stranke v postopku
Postavitev prometne signalizacije je strokovno tehnično opravilo in odreditev takega opravila vzdrževalcu ceste ne predstavlja odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava. Ker odredba o postavitvi prometne signalizacije ne predstavlja upravnega akta, tožeči stranki tudi ni mogoče priznati lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje takega akta.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/5. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 9.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - uporaba Direktive o sprejemu
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tega, zakaj dvomi v zatrjevano istovetnost tožnika, ni zadosti utemeljila. Navedla je le, da tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta, s katerim bi potrdil osebne podatke, kot jih je dal ob registraciji, kar pa v upravno-sodni praksi ne zadostuje izoblikovanemu standardu ugotovitve dvoma v verodostojnost zatrjevane identitete. Poleg tega je tožnik na glavni obravnavi, ko je bil ustno zaslišan, predložil kopijo dokumenta s fotografijo, kot ga je priložil k tožbi, za katerega je povedal, da je to njegov rojstni list.
Tožnik mora biti kot prosilec za mednarodno zaščito, na podlagi neposredne uporabe določbe drugega pododstavka člena 9(3) Direktive o sprejemu, nemudoma po prejemu te sodne odločbe, do pravnomočnosti odločitve, premeščen in nastanjen v azilni dom.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 28, 46.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - Procesna direktiva II - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da so tožniki samovoljno zapustili Azilni dom in se vanj niso vrnili je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Sodišče je zato tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika zavrglo.
O tem, da tožniku upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha, je sicer res bilo pravnomočno odločeno, vendar pa tožnik v odločbi ni bil opozorjen, da bi moral kadarkoli karkoli vrniti, zato je razumljivo, da zoper to odločbo ni vložil tožbe. Razen tega je bilo s to odločbo (o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z dne 4. 5. 2015) odločeno, da tožniku brezplačna pravna pomoč preneha z dnem izdaje te odločbe, kar pomeni, da tožniku do tega dne dodeljena brezplačna pravna pomoč pripada. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil izvedenec v sodnem postopku postavljen s sklepom z dne 24. 4. 2015, torej še pred izdajo odločbe z dne 4. 5. 2015, kar pomeni, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč tudi za cestno-prometnega izvedenca.
Občina je zgradila komunalno opremo – novo kanalizacijsko omrežje v skladu s programom opremljanja stavbnih zemljišč in tožniku na tej podlagi utemeljeno odmerila komunalni prispevek.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - stranka v postopku - pravni interes
Tožnica, ki je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili le-ti odmerjeni prenizko. Navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalke brezplačne pravne pomoči. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ki je pogojen s posegom v njeno pravico, obveznost ali pravno korist.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru - zavrženje tožbe
Zapisniki inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, s katerimi je bilo županu občinske uprave občine in predsednikoma Sveta Krajevne skupnosti predlagano, da poskrbijo za to, da se odpravijo v postopku inšpekcijskega nadzora po določbah ZJU ugotovljene nepravilnosti, niso akti v smislu 2. člena ZUS-1. Z izpodbijanimi zapisniki ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ker je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe prezrla določila 8. člena in 2. odstavka 52. člena Ustave. Še posebej ob dejstvu, da ima sin tožnikov odločbo o usmeritvi, ki se nahaja tudi med listinami predloženega upravnega spisa.
odvzem strokovnega naziva - plagiat - stranka v postopku
V upravnem sporu v zvezi z odvzemom strokovnega naslova sta lahko stranki postopka le organ, ki v postopku odloča, in diplomant, zoper katerega je postopek uveden. Pobudnik postopka v takem postopku ni aktivno legitimiran, saj ne uveljavlja svojih pravic ali svojih pravnih koristi ter se sklep tudi ne nanaša nanj.
skrbništvo - dvig denarnih sredstev s skrbniškega računa - soglasje za dvig sredstev - dohodki varovanca - stroški oskrbe
Sredstva na skrbstvenem računu predstavljajo premoženje A.A., ki se lahko porabi samo za njegove potrebe, zato je prvostopenjski organ pravilno ugotavljal višino dohodkov varovanca in višino stroškov, ki se nanašajo na njegovo mesečno oskrbo. Ugotovil je, da dohodki iz naslova pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo znašajo 950,66 EUR ter da specifikacija stroškov oskrbe, ki jo je organu predložila tožnica, ni utemeljena in presega dejanske stroške A.A.-jeve oskrbe. Glede na višino dohodkov se morajo stroški oskrbe poravnati prvenstveno iz dohodkov.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5. ZMZ člen 51, 55, 55-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - neposredni učinek prava EU - začasna odredba
Neposedovanje ustreznega dokumenta o istovetnosti v smislu ZTuj-2 ne more biti zadosten razlog za pridržanje. Sodišče države članice sme odsotnost osebnega dokumenta upoštevati samo v povezavi z razlogoma nevarnosti pobega ali izogibanja ali oviranja priprave vrnitve. Tožena stranka dvoma v tožnikovo identiteto ni izkazala v izpodbijanem aktu niti se ta dvom ni pokazal na zaslišanju tožnika na glavni obravnavi.
Tožniku ni mogoče očitati, da je prošnjo vložil samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev. T.i. predkazenski postopek je potekal na letališču, pri čemer je tožnik namero za azil izrazil ob 20.20 uri, torej po 3 urah in 20 minutah po pristanku na letališču. Šele ko je prišel prevajalec in ga je začel spraševati o državi, kje se nahaja, je ugotovil, da je Slovenija varna država.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
Upravni organ je pravilno ocenil, da je tožnik nezanesljiv in da zato ne izpolnjuje več pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. Posledično je pravilno odločil, da so izpolnjeni z ZOro-1 predpisani pogoji za to, da se mu dovoljenje za posest orožja, kakor tudi v dovoljenju registrirano orožje, odvzame.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - poslovna skrivnost
Informacija je bila označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja.
Ker tožeča stranka v tem postopku varuje svojo poslovno skrivnost in ne poslovne skrivnosti kakšne druge prizadete stranke, za zakonitost izpodbijanega akta ni pomembno, da prizadeta stranka razumljivo ni vztrajala, da bi pritegnila družbo D. d.o.o. v postopek.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Tožeča stranka kot zavezanka naložene obveznosti ni prostovoljno izvršila. Zato je bil sklep o dovolitvi izvršbe po drugih osebah izdan utemeljeno. Tožeči stranki pa je bilo utemeljeno tudi naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe.
Odločitev o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP, ampak gre za tako imenovano drugo javnopravno stvar, v teh zadevah pa se ZUP uporablja smiselno, kolikor ta področja niso posebej urejena s posebnim postopkom, v obravnavani zadevi to pomeni z ZN. Gre torej za diskrecijsko odločitev, ki mora biti po presoji sodišča obrazložena toliko, da je iz nje razvidno, da je sprejeta po v skladu z zakonom določenem postopku, da so se tekom izbirnega postopka presojale z zakonom določene okoliščine (to je strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) in da odločitev ni očitno nerazumna oziroma da ne odstopa od odločitev sprejetih v podobnih oziroma primerljivih zadevah.