podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ob izkazanem dejstvu in zatrjevanju, da ima tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo B. d.o.o., ki mu zagotavlja delo in dohodek, urejeno bivanje, zavarovanje ter poravnane vse davke in druge terjatve, kar je tožnik izkazal s prilogami k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče zaključuje, da že sama narava ukrepa (zapustitev države) pomeni, da tožnik dela v Republiki Sloveniji ne bo mogel več opravljati. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi izgubil delo in s tem vir sredstev s katerimi preživlja sebe in svojo družino. Ob upoštevanju navedb tožnika in dokazov, iz katerih izhaja, da se tožnik z delom preživlja ter da redno plačuje vse zakonske obveznosti in ima urejeno bivanje in zdravstveno zavarovanje, sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od že navedene težko popravljive škode, ki jo je verjetno izkazal tožnik.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vodi državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ člen 51, 51/1, 51/2, 51/5, 59, 59/1, 59/2, 59/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - znatna nevarnost - ugotavljanje istovetnosti prosilca - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - začasna odredba
Podana je znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan, samovoljno zapustil Republiko Slovenijo. Ugotovljene okoliščine, da je tožnik že vse od leta 2011, ko je iz Turčije preko Grčije vstopil v Italijo brez kakršnegakoli osebnega dokumenta in tam v februarju 2011 prvič zaprosil za mednarodno zaščito, zadnjič pa v letu 2014 oziroma 2013, poleg tega pa je po lastni izpovedbi na glavni obravnavi dne 29. 12. 2015 tudi približno pet do šestkrat zaprosil za mednarodno zaščito še v Švici in enkrat v Avstriji. Izkazujejo tožnikovo begosumnost in so odločilne tudi za odreditev izbrane strožje oblike pridržanja tožnika na Center za tujce ter za oceno sorazmernosti oziroma potrebnosti in nujnosti odreditve izrečenega ukrepa. Obstaja znatna nevarnost tožnikovega pobega, še posebej ob dejstvu, da je bila sprva njegova ciljna država Italija in nato Švica ter da bi s tem tožnik tudi onemogočil izvedbo postopkov v zvezi s predajo tožnika tisti državi članici EU, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje. Izrečeni ukrep je potreben in nujen, ker drugače ne bo mogoče izvršiti predaje tožnika v tako imenovanem „dublinskem postopku“ odgovorni državi članici EU za obravnavanje njegove prošnje.
Okoliščina, da prosilec za mednarodno zaščito ne poseduje nobenega identifikacijskega osebnega dokumenta, ne zadostuje za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja.
ZVPNPP člen 4, 4/4, 8, 10, 10-8, 12, 12/2. ZUP člen 9.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - agresivna poslovna praksa - načelo zaslišanja stranke
Ob ugotovitvi, da tožnica izvaja agresivno poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno in ki glede na ugotovitve o stroških telefonskih klicev brez dvoma lahko povzroči oškodovanje potrošnikov, je imel prvostopenjski organ ustrezno podlago, da na podlagi določbe 12. člena ZVPNPP izreče izpodbijani ukrep. Glede na jasno zakonsko besedilo krivda tožnice pri tem ni pomembna. Zato je neutemeljeno tudi njeno sklicevanje, da niso izpolnjene splošne predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti. Ker gre pri ZVPNPP za specialno ureditev v upravni zadevi, se splošna pravila obligacijskega prava za vprašanja, ki so v ZVPNPP urejena na drugačen način, ne uporabljajo.
Skladno z določili ZUP drugostopenjski organ ob obravnavanju pritožbe lahko dopolni postopek in razloge odločitve. Ko se je v obravnavani zadevi v tem smislu skliceval na vsebino uradnih zaznamkov prvostopenjskega organa z dne 2. 12. in 3. 12. 2013, pravil postopka in s tem pravic tožnice ni kršil. Ti zaznamki se namreč nanašajo na vsebino oddaj, ki so bile predmet pregleda s strani prvostopenjskega organa, tožnica pa jih pozna, saj je dokaze o njih prvostopenjskemu organu sama predložila.
Zaradi umika zahteve za izdajo začasne odredbe je sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo v delu, ki se nanaša na začasno odredbo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - obveznost osebnega razgovora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi bi morala tožena stranka skladno z 2. alinejo 46. člena ZMZ opraviti s tožnikom osebni razgovor, saj navedeno določilo določa, da se osebni razgovor lahko opusti le, če pristojni organ lahko odloči na podlagi 1., 2., 4., 6. in 13. točke 55. člena tega zakona. Ker pa je tožena stranka svojo odločitev oprla tudi na 3. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, je potrebno osebni razgovor obvezno opraviti.
ZKme-1 člen 54, 56, 56/4. ZUS-1 člen 22, 59, 63. ZUP člen 214. ZPP člen 199. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 98, 98/7, 102, 102/2, 107. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 1 - 5, 24 - 29, 30, 30/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - vračilo sredstev - administrativno preverjanje ustreznosti zahtevka - napačna prijava - neresnični podatki - stranski intervenient - pravni interes
Tožnik priznava, da projekt ni bil zaključen in tudi ne zanika neskladja med poročilom o opravljenem delu ter dejanskim stanjem, ugotovljenim pri kontroli na kraju samem. Že iz tega razloga je upravni organ moral zaključiti, da tožnik svojih obveznosti ni izpolnil glede na izdane odločbe o NIP ter da je namerno vložil prijavo za izplačilo z neresničnimi podatki. Izkazana dobava zadostnega števila dreves za drugačen zaključek tako ne zadošča, saj je bila sprejeta obveznost ''nasad stare sadne sorte'', kar nedvomno vključuje tudi posaditev sadik ustreznih dreves in ne zgolj dobava le-teh.
Tožnik je podal predlog za stransko invervencijo in predlagal, da mu sodišče ugodi in seznani družbo A. d.o.o. s postopkom ter jo pozove, da vstopi v postopek na strani tožnika. Menil je namreč, da bo odločitev vplivala na to družbo kot upravičenca do denarnih sredstev in izvajalca projekta. Sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Tožnik je namreč tisti, ki je vložil zahtevek za izplačilo sredstev, njemu so bila sredstva tudi dana in z izpodbijano odločbo je bilo naloženo tožniku, da jih mora vrniti (ne pa izvajalcu projekta družbi A.).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - predkazenski postopek
Ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma za postopek, ki teče pred Ustavnim sodiščem RS ter drugimi, v ZBPP določenimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je po presoji sodišča organ pravilno zaključil, da je prošnja neutemeljena.
ZDIJZ člen 6a. ZUP člen 7, 9, 237, 237/1, 237/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - poslovna skrivnost - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
V konkretnem primeru je organ druge stopnje zaradi drugačne razlage materialnega prava bistveno spremenil obrazložitev odločbe organa prve stopnje in je ob tem upošteval druga pravno-relevantna dejstva kot prvostopenjski organ. To pa so okoliščine, glede katerih bi bilo strankam predhodno treba dati možnost, da se izjasnijo še pred izdajo upravne odločbe in s tem zavarujejo svoje koristi. V nasprotnem primeru namreč stranke ne morejo učinkovito braniti svojih koristi s pritožbo že v upravnem postopku, temveč se o pravno-relevantnih dejstvih lahko izrečejo šele v sodnem postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vrnitev v Republiko Slovenijo
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožnik ni izkazal prav nobenega ravnanja oziroma poskusa, ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju, ampak se je skliceval izključno na nekatere ovire glede veleposlaništva in garantnega pisma, ni pa navedel nič glede svojih ravnanj in subjektivnega interesa za vrnitev v Slovenijo.
Izpodbijana odločba nima razlogov, zakaj je toženka sprejela zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca. Ta kršitev pa je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, ker je bila z navedenim postopanjem posledično kršena pravica tožnika do pravnega sredstva, saj takemu zaključku ne more utemeljeno nasprotovati z navedbo določno in konkretno obrazloženih razlogov v smislu določil 22. in 25. člena Ustave.
Tožnik je bil stranka postopka v zvezi z rejništvom mladoletnih otrok, nad katerima je imel takrat roditeljsko pravico. Kot stranka postopka pa ima tudi pravico do vpogleda v spis v skladu z 82. členom ZUP.
ZUP člen 242, 242/1. ZDavP-2 člen 93, 96, 145, 151.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - odločanje organa prve stopnje o pritožbi - vrstni red plačila davka
Prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom ni odločil le o izterjavi tistih obveznosti, ki so bile predmet prvotnega sklepa o izvršbi, ampak je odločil (tudi) o izterjavi drugih obveznosti. S tem je prekoračil zakonski okvir odločanja iz prvega odstavka 242. člena ZUP, saj pri tem ne gre več zgolj za odločanje na podlagi pritožbe o zadevi, ki je bila predmet prvotnega upravnega akta.
Davki in pripadajoče dajatve se s prejetimi plačili poplačajo po vrstnem redu, ki je kogentno določen z zakonom (93. člen ZDavP-2) ter ga zato ne zavezanec in ne davčni organ ne moreta spreminjati.
nenapovedani dohodki - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - poseg v človekove pravice in svoboščine - upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V konkretnem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik sicer zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP. Navaja, zakaj nima zagotovljenega (ustreznega) sodnega varstva. Vendar obenem pove tudi, da je inšpekcijski postopek v fazi izdaje zapisnika in da mu šele bo izdana odmerna odločba. Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora torej še ni končan in še niti ni znano, ali bo davek po 68.a členu ZDavP-2 tožniku sploh odmerjen. Če oziroma ko bo davek odmerjen, ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu zoper odmerno odločbo. Sodno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin je subsidiarno. Niti Ustava niti ZUS-1 ne pogojujeta oblike sodnega varstva glede na učinke pravnega sredstva (suspenzivnost oziroma nesuspenzivnost) zoper odločbo upravnega organa. Sodišče je zato moralo tožbo zavreči kot nedopustno oziroma kot vloženo prezgodaj.
Ker upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč možno samo ob dopustnosti upravnega spora. Zato je sodišče tožnikovo zahtevo za začasno ureditev stanja zavrglo.
Glede na to, da je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo celotnega zneska stroškov, plačanih iz naslova BPP, je s tem kršila določbo četrtega odstavka 48. člena ZBPP, ki nalaga povrnitev polovice izplačanih stroškov iz naslova BPP, če je upravičenec na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Po ustaljeni sodni praksi je za nastanek upravičenčeve obveznosti za vrnitev stroškov izplačanih iz naslova dobljene BPP bistveno tudi, ali je upravičenec na podlagi odločitve sodišča sredstva tudi dejansko prejel.
ZBPP člen 13, 14, 20, 20/1, 20/2. ZSVarPre člen 20. ZUPJS člen 12, 12-1. ZDoh-2 člen 12, 12/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Izvor in namen prilivov na račun, kot jih je imel tožnik, ter njegove preživninske in kreditne obveznosti niso podatki, ki bi jih služba za BPP lahko sama pridobila po uradni dolžnosti, saj se ne vodijo v obstoječih zbirkah podatkov, sicer določenih v X. poglavju ZUPJS, zato bi moral te podatke, skladno z določbo 20. člena ZBPP, tožnik toženi stranki dati sam. Na tožniku je bilo torej, da v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči precizira prilive na svoj račun in svoje obveznosti, hkrati pa na njem tudi dokazno breme, da dokaže tako izvor prejemkov kot tudi podlago za odhodke.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nekonsistentnosti in neskladja v izjavi - kršitev pravil postopka
Po ustaljeni upravno-sodni praksi je treba v primeru, če so v izjavah prosilca za mednarodno zaščito pomembne nekonsistentnosti in neskladja, te nekonsistentnosti oziroma neskladja tudi razčistiti. Zato ima tožnik prav, ko v tožbi navaja, da bi mu morala tožena stranka pred izdajo odločbe dati možnost, da da se pred izdajo odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev oziroma možnost, da navedena neskladja pojasni oziroma razčisti.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da je pri presoji ali naj se tožnik pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, upoštevala njegovo vedenje med prestajanjem kazni zapora, pa tudi to, da je tožnik prvič na prestajanju zaporne kazni, da nima drugih odprtih kazenskih postopkov in da ima urejene pogoje za življenje. V obrazložitvi ni navedeno, ali so zadnje tri okoliščine tožnikovi prošnji v prid ali ne, niti se do teh okoliščin tožena stranka ni posebej opredeljevala in je po mnenju sodišča že v tem delu obrazložitev nepopolna.
Do bistvene razlike med nezmožnostjo oddaje in zavestno odklonitvijo oddaje urina, se tožena stranka ni opredelila, pač pa je ocenila, da je tožnik s tem, ko urina ni mogel oddati, zlorabil milejši režim prestajanja kazni, kar navaja kot prvi razlog za zavrnitev njegove prošnje za pogojni odpust. Obrazložitev izpodbijane odločbe tudi v tem delu ni argumentirana, pač pa le povzetek navedb poročila zavoda.
invalidnost - volilna pravica - dostop do volišča in motenega glasovanja - neenaka obravnava - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi do kršitve pravic tožnikov še ni prišlo, saj se njihov zahtevek nanaša na dostop do prostora volišča in na zmožnost oddaje glasu glede na postavitev volilne kabine, mize in volilne skrinjice v samem prostoru na volišču; do tega glasovanja oziroma referenduma v času vložitve tožbe in odločanja sodišča pa še ni prišlo. Po ustavno-sodni praksi stranka lahko uveljavlja sodno varstvo pravic tudi v primeru zatrjevane nevarnosti, da bi do kršitve pravic(e) utegnilo priti.
Ugotovitev nezakonitosti sklepa v konkretnem primeru ni možna, saj ta sklep posega samo v tožničine pravice, ni pa nezakonit z vidika pravic ostalih volilnih upravičencev, pri čemer zagotovila toženke v zadnjem odstavku odgovora na tožbo govorijo za to, da bo tožnici vendarle omogočeno izvrševanje ustavne pravice. Tožena stranka namreč v tem delu odgovora dodaja, da bosta volilna odbora morala obema tožnikoma omogočiti, da nemoteno (ob zagotovljeni tajnosti) izvršita svojo volilno pravico in sama oddata glas v volilno skrinjico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v zadevi, ki sploh še ni obravnavana pred sodiščem; torej tožnik sploh še nima zahtevka za sodno varstvo. Zato je napačno stališče, da gre za odločanje o odobritvi BPP v zvezi s kazenskim postopkom, ki bi ga rad vodil.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa - občinski prostorski načrt - program opremljanja
Odlok, ki ga je toženka uporabila pri odmeri komunalnega prispevka, je bil sprejet 14. 7. 2009 (sprememba 10. 9. 2013), torej pred uveljavitvijo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (3. 5. 2014; 125. člen tega odloka). To pomeni, da je bila odmera komunalnega prispevka na podlagi Odloka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt.