ZS člen 83, 83/3. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1, 365, 365-1.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve - pritožbeni rok - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - prepozna pritožba
Prepozno pritožbo je višje sodišče zavrglo kot prepozno, ker tega še ni naredilo sodišče prve stopnje.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
ZPP člen 142, 142/4, 213, 213/1, 224, 224/1, 337, 337/1.
zamudna sodba - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - trditveno in dokazno breme - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom - pritožbeni postopek - nova dejstva - novi dokazi - fotografije kot dokaz - pritožbene novote - vročilnica kot javna listina
Tudi v pritožbenem postopku velja povezanost trditvenega in dokaznega bremena.
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zapadlost terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog plačila - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - pravica do izjave stranke - kontradiktoren postopek - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do sodnega varstva
Za zagotovitev kontradiktornega postopka je bistveno, da ima stranka pravico, da se izjavi. Toženec je to pravico imel, saj je navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval navedbam in dokazom tožnice ter predložil listinske dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje na naroku vpogledalo in pri odločitvi upoštevalo. Zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti toženec po zaključku višjega sodišča v ničemer ni bil prikrajšan za učinkovito sodno varstvo svojih pravic (primerjaj: VSL Sodba I Cpg 898/2018). Tudi če bi se toženec naroka za glavno obravnavo udeležil, ni videti kako bi s tem zase dosegel drugačno (ugodnejšo) odločitev (in pritožnik tega tudi ne zatrjuje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00049729
OZ člen 178, 179. ZPP člen 191. URS člen 35.
objava sodbe - regulacijska začasna odredba - izpolnitev zahtevka - prepoved objave člankov - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - domneva nedolžnosti - pravica do zasebnosti - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Objave sodbe v mediju, s katerim so bile kršene osebnostne pravice tožnikov, ni mogoče enačiti z objavo sodnih odločb v registrih sodne prakse, saj tam ni potrebno niti primerno objaviti osebnih podatkov strank (imena in priimki sodnikov so objavljeni), kar pa za objavo sodbe kot sankcije za kršitev osebnostnih pravic, vsekakor ne velja.
stečaj pravne osebe - sklep o prodaji - ugovor zoper sklep o prodaji - postopek prodaje - izklicna cena - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij - ocena vrednosti - blokada transakcijskega računa
Čeprav je mogoče soglašati z upnikovo ugotovitvijo, da je izklicna cena 300,00 EUR za terjatev v nominalni vrednosti 8.498,49 EUR postavljena zelo nizko, pa ne gre spregledati, da je bila takšna cena določena na podlagi najugodnejše ponudbe, pridobljene v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Zakon določa postopek, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Ker primerljive tržne cene za predmetne terjatve ni, je upravitelj v skladu z zakonom pridobil oceno vrednosti v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za pridobitev informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028170
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 633, 633/1, 633/3, 634, 634/1, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - podjemna pogodba - prevzem dela - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - pravica zahtevati odpravo napak - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - trditveno in dokazno breme
Pravočasno in pravilno grajanje napak je pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov iz 637. do 639. člena OZ.
Edina napaka, ki jo je iz navedb tožene stranke mogoče določno razbrati, in za katero je hkrati iz navedb tožene stranke mogoče razbrati tudi, da jo je grajala in kdaj, je bila, da je zid zamaknjen iz osi gradnje in se odraža na kotnosti plošče na pritličje. Takšno napako bi tožena stranka morala grajati nemudoma. Tožena stranka pa ni navedla, kdaj je ta dela prevzela, tako da iz njenih navedb ni mogoče ugotoviti, ali je to napako grajala pravočasno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040442
ZKP člen 173, 173/3. ZKP člen 372, 372-4.
zaupanost v varstvo, oskrbo in vzgojo - obteževalna okoliščina - zakonski znak kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonski partner - družinska skupnost
Prav tako pa je neutemeljena, ko navaja, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP. Navedena kršitev kazenskega zakona bi bila podana, če bi bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Po oceni pritožbe pa je ta kršitev podana zato, ker lahko po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 kaznivo dejanje izvršijo le natančno določene osebe z zlorabo svojega položaja, med njimi tudi zunajzakonski partner oškodovankine mame, kar pa obdolženec ni bil, saj je N.F. povedala, da nista imela skupnega gospodinjstva, enako pa izhaja iz izpovedb oškodovanke in priče P.P.
Ni dvoma, da je imelo njihovo življenje značilnosti družinske skupnosti in da je bila mladoletna oškodovanka v času, ko njene matere ni bilo doma, obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo.
Pritožba sicer pravilno opozarja, da dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti mladoletni oškodovanki, ki je obdolžencu kot zunajzakonskemu partnerju svoje matere zaupala, ni obteževalna okoliščina. Okoliščini, da je bila oškodovanka v času storitve kaznivega dejanja mladoletna, stara manj kot petnajst, in da je bila obdolžencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo (iz česar izhaja, da mu je zaupala kot osebi, ki jo varuje), sta zakonska znaka kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 173. člena KZ-1, zato ju sodišče ne bi smelo upoštevati kot obteževalni okoliščini, a je iz višine izrečene kazni razvidno, da tega dejansko ni upoštevalo, saj je obdolžencu izreklo najnižjo kazen, predpisano za to kaznivo dejanje.
zavrženje predloga - podaljšanje roka - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - obročno plačilo premoženjske koristi
Podaljšanje splošnega 15 dnevnega roka je mogoče le v določenih, upravičenih primerih, ko sodišče že ob izreku sodbe ali sklepa na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki pa ne sme biti daljše od dveh let, pa še to zgolj v primerih, ko prejemnik premoženjske koristi zakonski pogoj „upravičenosti primera“ izkaže z ustreznimi dokazili.
ZPP člen 39, 39/1, 40, 44, 44/2. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2.
ugovor zoper plačilni nalog - nepravilna odmera sodne takse - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo mesečne rente
Prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navaja, da le v kolikor se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku) in le v tem primeru, če tožeča stranka med drugim navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, o tem odloči na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče s sklepom. Sicer pa, ko se v pravdi odloča o denarnem zahtevku, je odločilna vrednost spornega predmeta glede na zahtevani denarni znesek v tožbenem zahtevku (prvi odstavek 39. člena ZPP).
sodna taksa - taksna oprostitev - povrnitev sodne takse - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova
Ko stranka izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega (s katerim bi šele lahko sodno takso plačala), je možna le takšna razlaga določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska.
plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse - taksni zavezanec - več taksnih zavezancev - smrt stranke - dediči stranke - ugotavljanje dedičev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pritožba pravilno opozarja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, od kod sodišču prve stopnje podatek, kdo naj bi bili dediči po pokojni prvotni toženki. Tudi iz podatkov v spisu (list. št. 155 – 164 ter priloge C 1) ne izhaja, na podlagi česa je sodišče sklepalo, da je M. B. M. dedinja po pokojni prvotni toženki. Ob takem, pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče presoditi, ali je M. B. M. kot dedinja po pokojni prvotni toženki stranka tega postopka in zavezanka za plačilo sodne takse za pritožbo (skupaj z M. M.) ali ne, pri čemer zaenkrat je iz podatkov v spisu razvidno le, da M. M. in M. B. M. kot potencialna dediča različnih dednih redov (on drugega, ona pa tretjega) ob odsotnosti navedb o oporočnem naslovu za dedovanje ne bosta mogla sodedovati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030174
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11. 371/2, 372, 372/1, 372/2, 372/4.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - direkten naklep - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - zavarovalna pogodba - privilegij zoper samoobtožbo
V skladu z določbami ZKP in ustaljeno sodno prakso je obdolženčev zagovor pomemben dokaz, ki je predmet proste presoje glede na svojo prepričljivost in logičnost ter je tako podvržen dokazni oceni sodišča.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - upravnik večstanovanjske stavbe - stroški vodenja rezervnega sklada - pogodba o upravljanju - pogodba o naročilu - plačilo za opravljena dela - stroški opomina
Ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje, da obveznost vodenja rezervnega sklada določa pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki plačila za to storitev ne določa, prav tako plačilo za vodenje rezervnega sklada ni zajeto v plačilu (nagradi) za upravljanje ter ne obstaja dogovor o brezplačnem opravljanju te storitve, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveznost plačila obstoji tudi za to storitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028247
ZKP člen 407, 407/1-3. KZ člen 47, 47/2-3, 115, 115/5.
neprava obnova kazenskega postopka - zastaranje izvršitve kazni - zadržanje zastaranja - združitev kazni zapora - tek zastaranja - odlog izvršitve kazni zapora - odložitev izvršitve kazni zapora - relativni in absolutni zastaralni rok - uporaba milejšega zakona - odmera enotne kazni
Sicer pa si obsojenka citirano določbo razlaga napačno, saj sodišče po 3. točki drugega odstavka 47. člena KZ ne sme izreči enotne kazni daljše od osmih let zapora le v primeru, kadar so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do treh let.
odločitev o stroških - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ustaljena sodna praksa - primerljiva zadeva iz sodne prakse - dokazna ocena
Sklicevanje na sodno prakso pritožbe je neutemeljeno, saj slednja ni primerljiva s predmetnim primerom. Tožnik namreč ni utrpel nobenih vidnih poškodb in njegov strah je bil kratkotrajen, zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odškodnina v višini 0,89 povprečne mesečne plače v RS v mesecu aprilu primerna odškodnina.
Namen opozorila na podlagi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1, ki ga da sodišče vlagatelju predloga za taksno oprostitev potem, ko odloči o njegovem predlogu, je le v tem, da se taksnega zavezanca v primerih iz navedene določbe ZST-1 seznani z novim začetkom teka roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev morebitnega ugovora zoper že izdani plačilni nalog. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo, ko je o predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno in vlagatelj poda ponovni predlog za taksno oprostitev taksne obveznosti, katere oprostitev je želel doseči s predhodnim predlogom.
ZPP člen 81, 81/4, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208.
prekinitev pravdnega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke - posledice prekinitve postopka - napoved pritožbe - izbris stranke iz sodnega registra po vložitvi pritožbe
V obravnavani zadevi je do prekinitve zaradi izbrisa tožene stranke sicer prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa položaj na strani tožene stranke zahteva ukrepanje po 81. členu ZPP, pri čemer je treba še ugotoviti, ali je pomanjkljivost sploh odpravljiva.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/1, 57/2, 58. OZ člen 240, 247. ZPP člen 347, 347/5, 348, 348/5.
dobava električne energije - neupravičen odjem električne energije - neupravičena uporaba - pogodbena kazen - kršitev pogodbene obveznosti - pritožbena obravnava
Ker je tožnik dokazal, da sta toženca porabljala električno energijo mimo odjemnega mesta, toženca pa nista dokazala, da za to nista vedela niti nista mogla vedeti, je tožnik upravičen do pogodbene kazni v dogovorjeni višini.