pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - založitev predujma za stroške izvedenca - dokazno breme stranke
Po izvedbi pritožbene obravnave in obvestilu strank, da se niso uspele dogovoriti o mirni rešitvi spora, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev o vzročni zvezi med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem oziroma kršitvijo pogodbe in zatrjevano škodo, potrebno strokovno znanje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00028503
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1, 80/2.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti ni postopek, kjer bi komunikacija med udeleženci postopka bistveno vplivala na sam rezultat preizkusa; bistvo preizkusa je v tem, da se udeleženca cestnega prometa podredi preizkusu z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma preizkusu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovnemu pregledu, vse z namenom zagotavljanja, da se iz prometa izločajo alkoholizirani udeleženci. Enakopravno sodelovanje v postopku tako ni bistveno odvisno od tega, kaj udeleženec cestnega prometa izjavi ali razume, temveč od korektno izpeljanega postopka preizkusa alkoholiziranosti s strani pooblaščenih oseb in tudi če bi bil pri preizkusu alkoholiziranosti prisoten tolmač, rezultat preizkusa zaradi tega ne bi bil drugačen.
ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 34a, 34a/3. ZPP člen 365, 365-3.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - posebni primeri zavezanca za plačilo - začasni zastopnik - neplačilo sodne takse - posledica neplačila sodne takse - izterjava neplačane sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravni interes za ugovor - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - kriterij uspeha v postopku
Posledica zavrnitve ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je, da plačilni nalog ostane v veljavi. V obravnavani zadevi pa plačilnih nalogov, zoper katera je toženec vložil ugovora, ni več, saj jih je prvostopenjsko sodišče pred odločitvijo o obeh ugovorih razveljavilo. Prvostopenjsko sodišče je torej že samo naredilo prav to, kar je toženec zahteval s svojima ugovoroma. To pa pomeni, da za ugovora ni imel pravnega interesa, saj z njima ne bi mogel doseči zanj ugodnejših odločitev. Ugovor zoper katerega taksni zavezanec nima pravnega interesa, je nedovoljen, zato bi ga moralo prvostopenjsko sodišče zavreči (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
Spremembe odločitve iz zavrnitve ugovora v njegovo zavrženje ni mogoče šteti za strankin uspeh v postopku, zato toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Pod pogoji iz odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pokloniti vero mnenjem posameznih lečečih specialistov. Nedvomno so tudi ta mnenja pomembna pri ugotavljanju invalidnosti, nikakor pa niso odločilna. Pri ugotovitvi, ali gre za invalidnost je namreč potrebno upoštevati zakonske določbe, torej definicijo invalidnosti. Ker sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je ravno zaradi razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje. Iz prepričljivega mnenja izhaja, da zaenkrat pri tožniku še ni podana invalidnost in s tem niso izpolnjeni osnovni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. V primeru pa da se bo tožniku zdravstveno stanje še dodatno poslabševalo, pa ima možnost, da pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-2 v tretjem odstavku 82. člena izrecno določa, da zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, delodajalec. Že zakon sam delodajalcu nalaga obveznost, da tožniku zagotovi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Kljub temu, da sodišče prve stopnje delodajalcu ni izrecno naložilo, da tožniku zagotovi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu, pa s tem ni kršilo materialnih določb, saj zakonska določba že sama po sebi veže delodajalca, da tožniku zagotovi omenjeno pravico.
ZJU člen 24, 25, 25/1, 25/2, 25/3.. ZDSS-1 člen 42, 72.. ZS člen 83.. ZDR-1 člen 200.
zavržena tožba - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - sodno varstvo
Četudi ZJU vsebuje določbe o sodnem varstvu, to ni odločilno za presojo narave roka za vložitev tožbe v postopku, ki poteka po pravilih ZPP oziroma ZDSS-1.
Če bi bi bil npr. v 42. členu ZDSS-1, ki se nanaša na spore javnih uslužbencev, rok za vložitev tožbe predpisan na takšen način kot v 72. členu ZDSS-1, potem bi lahko šlo za procesni rok, sicer pa ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00031189
ZPP člen 394, 394-9.
obnova postopka
Sodišče prve stopnje je kot bistveno izpostavilo, da s sodbo VIII Ips 63/2018 ni bila spremenjena nobena odločba, na kateri bi temeljila sodba in sklep Pd 636/2012 oziroma da se je v postopku, v katerem je bila izdana sodba VIII Ips 63/2018, presojalo odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016, ki sta bili izdani šele po sodbi in sklepu Pd 636/2012. To z vidika presoje obstoja obnovitvenega razloga ni bistveno. Bistveno je, da je bilo z odločbama z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016 poseženo v odločbo, s katero je bila tožnici priznana starostna pokojnina oziroma na podlagi katere ji je bila v času od 14. 11. 2012 oziroma 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 izplačevana starostna pokojnina. Na tej odločbi pa je odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 temeljila - temeljila je na tem, da je bila tožnica (na podlagi odločbe z dne 29. 11. 2012) prejemnica starostne pokojnine. Glede na navedeno je v tožničinem primeru podan obnovitveni razlog iz 9. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj se odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 opira na odločbo drugega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena z odločbo z dne 5. 1. 2016 v zvezi z odločbo z dne 16. 6. 2016 oziroma sodbo VI Ps 1207/2016 v zvezi s sodbo Pdp 237/2017 in sodbo VIII Ips 63/2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028507
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 9, 619, 666.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - podjemna pogodba - prevozna pogodba - uporaba specialne določbe - načelo pacta sunt servanda - dolžnost izpolnitve obveznosti
V postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen.
Tožeča stranka se je zavezala opraviti naklad, prevoz in razklad blaga, tožena stranka pa se je zavezala, da bo za opravljene storitve plačala. Kakšnih trditev ali ugovorov, ki bi terjali uporabo specialnih pravil o prevozni pogodbi, ki je v bistvu podvrsta podjemne pogodbe, tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni podala. Zato je sodišče odločilo pravilno, ko je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot podjemno razmerje.
V izreku sodbe je ugodeno (predhodno zmanjšanemu) tožbenemu zahtevku iz naslova bruto rente in bruto izgubljenega dobička, medtem ko je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo ekspertizo in njeno dopolnitev, s katerima se ugotavlja neto izpad prihodkov tožnika in ki jima upoštevaje pritožbo ter odgovor nanjo sledita tudi pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je nato, ker mora odločati v mejah postavljenega zahtevka (ZPP ne pozna vezanosti na zahtevek, kot zmotno omenja sodišče prve stopnje – glej 2. člen ZPP), predvsem v 27. točki obrazložitve na nejasen, nerazumljiv in neobrazložen način iz predmetnega s strani izvedenke ugotovljenega neto prikrajšanja zaključilo, da tožnik z zahtevanim bruto prikrajšanjem vtožuje nekaj manj, zato je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Gre za dokaj pavšalno, nerazumljivo in neobrazloženo pojasnilo, kako je sodišče prve stopnje iz ugotovljenega neto prikrajšanja v izreku sodbe ugodilo vtoževanemu bruto prikrajšanju, in izpodbijane sodbe zaradi navedenega ni mogoče preizkusiti.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.. ZPP člen 4, 217, 236.a, 236.a/2, 286.a, 286.a/5, 287.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - krivda odgovornost - obrnjeno dokazno breme - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - načelo ustnosti in neposrednosti - prebrana izjava priče
Tožnica odškodninsko odgovornost toženca utemeljuje z določbo 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Kot v točki 9 obrazložitve navaja sodišče prve stopnje, morajo biti za obsodbo odgovorne osebe podani vsi elementi odškodninske odgovornosti. V skladu s prvim odstavkom citirane določbe ZGD-1 mora član organa vodenja (ali direktor) pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, so (solidarno) odgovorni, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1).
Namen pravila o obrnjenem dokaznem bremenu je olajšati uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Pri tem je treba upoštevati, da skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika ni le merilo za presojo krivde, ampak tudi objektivna dolžnost ravnanja. Zato se omenjeno pravilo ne nanaša le na predpostavko krivde, ampak tudi na predpostavko protipravnosti.To pa pomeni, da mora tožeča stranka dokazati nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem člana uprave (direktorja). Zatrjevati mora tudi indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo ravnanje, obremenjujoče za odgovorno osebo, kvalificirano kot protipravno (iz trditev mora biti razvidna vsebina očitka in njegove posledice). Tožena stranka pa mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu s svojimi dolžnostmi ali da ji ni mogoče očitati krivde (ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo). V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev (če se odgovorna oseba nanje sklicuje), da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje - da je smela razumno domnevati, da je (bila) odločitev sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
tožba zoper državo - procesne predpostavke za vložitev tožbe - formalno popolna vloga - predhodni postopek - Državno odvetništvo - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - potrdilo - zavrženje tožbe - meritorno odločanje
Izvedba predhodnega postopka mirne rešitve spora je obvezna procesna predpostavka za uvedbo pravdnega (ali drugega) postopka proti državi ali državnemu organu, ki mora biti - poleg formalne popolnosti tožbe v smislu 180. člena ZPP - izpolnjena, da sodišče v sporu meritorno odloči.
Enostranske izjave ni mogoče šteti in ji podeliti statusa pravnega posla, ki se zahteva za pridobitev lastninske pravice po tretjem odstavku 20. člena ZVEtL-1.
ZPP v 335. členu v zvezi s 366. členom določa, da mora pritožba obsegati: navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija sklep v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Ob navedenem se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, kot to izhaja iz 336. člena ZPP. Ker tožnikova pritožba ne obsega vsega, kar mora obsegati - ne obsega navedbe sklepa, zoper katerega je vložena pritožba, je sodišče pravilno pritožbo zavrglo.
izpodbijanje sodne poravnave - tožba na izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe - nedovoljena tožba - vsebina tožbe
Tožnikoma je bilo znano, da se je nepravdni postopek končal, da je bila meja na naroku zakoličena in tudi evidentirana v katastru. Sodna poravnava je ne glede na to, kako je do nje prišlo (ni podpisana), učinkovala in ni mogoče šteti, da je neobstoječa. Tožnika sta imela možnost vložiti izredno pravno sredstvo. Na možnost vložitve tožbe ju je nenazadnje opozorilo sodišče prve stopnje s posebnim dopisom. Sodna poravnava ima dvojno pravno naravo, poleg značilnosti pogodbe ima tudi značilnosti sodne odločbe s procesnim učinkom pravnomočnosti, ki ga je mogoče izničiti le na zakonsko posebej predviden način, to je le po določbah (in v rokih) predpisanih v 385. in 392. členu ZPP.
ZDR-1 člen 170, 170/1, 180.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 33.. OZ člen 247.
pogodbena kazen - nespoštovanje odpovednega roka - pavšalna odškodnina
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji toženec plača pogodbeno dogovorjeno kazen zaradi nespoštovanja odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena pogodbena kazen, ampak pavšalna odškodnina. Iz četrtega odstavka člena XXI te pogodbe izhaja, da je v primeru nespoštovanja odpovednega roka iz prvega odstavka tega člena s strani delavca, brez soglasja delodajalca, delavec dolžan ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi plačati odškodnino za nastalo škodo zaradi nespoštovanja odpovednega roka, ki znaša 50,00 EUR za vsak dan predčasnega odhoda. Toženec je tožnici izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi in tožena stranka mu je zaradi nespoštovanja odpovednega roka izdala bremepis za dolgovani znesek 750,00 EUR, kar predstavlja plačilo odškodnine za vsak dan predčasnega odhoda toženca, torej 15 dni. Na tej podlagi je sodišče pravilno zaključilo, da tako dogovorjena odškodnina predstavlja pavšalno odškodnino v smislu 180. člena ZDR-1 in ne pogodbene kazni po 247. členu OZ.
Po ZDR-1 (180. člen) se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, določenem s kolektivno pogodbo le, če bi ugotavljanje višine dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije, ki je prenehala veljati leta 2003 in je v času veljavnosti zavezovala tožečo stranko, v 33. členu določala pogoje, v katerih se lahko delavcu odmeri povračilo škode v pavšalnem znesku dveh plač. Vendar ta kolektivna pogodba v času podpisa pogodbe o zaposlitvi ni veljala. Prav tako pa tožnice ni zavezovala kakšna druga kolektivna pogodba. Tako stranki za določitev zneska pavšalne odškodnine v pogodbi o zaposlitvi nista imeli pravne podlage in je takšno določilo neveljavno.
delni odvzem poslovne sposobnosti - odvisnost od alkohola - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj
V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 318.. KZ-1 člen 209.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena uporaba tujega premoženja - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost
Tožnikove navedbe glede neobstoja odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 niso sklepčne. Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala, da si je neugotovljenega dne v spornem obdobju protipravno prilastil dva mobilna telefona, ki sta last delodajalca in sta mu bila zaupana v zvezi z zaposlitvijo pri delodajalcu. Tožnik je v zvezi s tem zatrjeval, da je imel navedena mobilna telefona pri sebi doma, pri čemer je bil prvi telefon dan iz prometa in je bil več let v njegovem predalu, drugi telefon pa je domov odnesel pomotoma, saj je bil zaradi telefonskega klica, da je babica v zelo slabem zdravstvenem stanju in da bo zoper njega opravljena hišna preiskava, zmeden. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni zanikal, da sta mu bila oba telefona zaupana v zvezi z zaposlitvijo pri toženi stranki, da je bil na delovnem mestu telefonski operater upravičen do posesti in do uporabe le enega mobilnega telefona in da je imel navedena mobilna telefona poleg že enega (ustrezno evidentiranega) telefona. Pravilno je tudi presodilo, da iz tožnikovih trditev, da je šlo za mobilna telefona tožene stranke in da sta bila oba telefona toženi stranki vrnjena, izhaja, da je tožnik vedel, da nista njegova in da ju ne sme zadržati. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki jih je zatrjeval tožnik, ne izhaja, da očitek iz izredne odpovedi, ki se nanaša na prilastitev dveh mobilnih telefonov, ki sta bila tožniku zaupana v zvezi z zaposlitvijo, ni utemeljen.
Tožnik je upravičen do povračila stroškov na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka ni zavezana povrniti stroškov nasprotni stranki, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri presoji, kateri so za pravdo potrebni stroški, pa je treba upoštevati, da so ti potrebni le v delu, ki se nanaša na umaknjeni del tožbe, torej na zahtevek za priznanje vseh pravic iz predhodnih aktov delodajalca. Na ta del pa se navedbe v prvi in drugi pripravljalni vlogi ne nanašata in tako sestava teh dveh pripravljalnih vlog ni bila za pravdo potreben strošek. Oziroma je bila sestava prve pripravljalne vloge potrebna le v delu, v katerem vsebuje delni umik tožbe, kar pa opravičuje nižjo nagrado.