CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028928
ZPP člen 282, 282/2. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6.
vmesna sodba - sodba na podlagi stanja spisa - odškodninska odgovornost poslovodje - opustitev dolžnega ravnanja - skrbnost dobrega poslovodje - opustitev prijave terjatve - (ne)vpis v zemljiško knjigo - odstop terjatve (cesija) - škodljiva pogodba - višina škode - trditveno in dokazno breme - sprememba sodbe
Tudi če bi toženec prijavil terjatev kot zavarovano v postopku prisilne poravnave nad A., bi bila ločitvena pravica po vsej verjetnosti prerekana, ker hipoteka ni vpisana. Zato je preuranjen zaključek prvostopenjskega sodišča o 50 % zmanjšanju terjatve zaradi opustitve prijave v postopku prisilne poravnave.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnice, da se terjatve običajno ne prodajajo po nominalni vrednosti, pač pa za nižje zneske, saj se glede na okoliščine primera lahko upošteva diskont. Zato je treba glede na podatke v spisu presoditi, ali je toženec imel razumne razloge za prodajo terjatve oz. ali jo je prodal za zanemarljiv znesek.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - nesporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - vsebina napotitvenega sklepa
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da na pravdo napoteni dediči niso vezani na izrek napotitvenega sklepa, temveč lahko zahtevek oblikujejo drugače in z njim uveljavljajo tudi kaj manj ali kaj več od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
ZDR-1 člen 6, 7, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - sodna razveza - reintegracija - možnost zaposlitve - denarno povračilo
V zvezi z odpovednim razlogom po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje presojalo, ali gre za kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ-1, ki ga stori, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Pri tem je izpostavilo, da se šikaniranje lahko pojavi v štirih izvršitvenih oblikah, pri čemer zadošča že pojav ene od njih, ter da je pri tem treba ugotoviti, da je zaradi ene ali več ugotovljenih izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja nastala vsaj ena od prepovedanih posledic - ponižanje ali prestrašenost oškodovanca. Ker ZDR-1 ne vsebuje definicije psihičnega nasilja (v 6. in 7. členu vsebuje le definicijo spolnega nadlegovanja, trpinčenja in diskriminacije), je pravilno presodilo, da je potrebno smiselno uporabiti definicijo psihičnega nasilja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki kot takšno opredeljuje ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri prizadetem povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
V obravnavni zadevi so podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in sicer zato, ker ni objektivnih možnosti, da bi se tožnica vrnila na delo k toženi stranki in opravljala delo na svojem prejšnjem delovnem mestu zaradi ukinitve oddelka in izvedene reorganizacije. To dejstvo je potrebno upoštevati kot odločilno, ne glede na interes tožnice, da se vrne na delo k toženi stranki, ker ne dobi druge zaposlitve.
ZFPPIPP člen 56, 289, 289/2, 353, 355, 355/3, 355/3-1, 355/3-8, 357, 357/1. ZIZ člen 71.
stečajni postopek nad pravno osebo - občasni stroški stečajnega postopka - plačilo upravitelja - soglasje k plačilu stroškov - soglasje sodišča k plačilu stroškov - pravnomočna sodba - izvršilni postopek - odlog izvršbe
Stečajni dolžnik, ki je pravna oseba in nad katero sodišče vodi stečajni postopek, ni stranka glavnega stečajnega postopka.
Predmet odločanja se nanaša na občasne stroške stečajnega postopka iz 1. točke in 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Občasni stroški iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP se poplačajo iz stečajne mase, občasni stroški iz 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP pa se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase. Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Če stečajno sodišče zavrne soglasje upravitelju, da izpolni obveznost plačila stroškov stečajnega postopka, upnik te terjatve ne more doseči plačila drugače kot v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe.
V primeru, če upnik terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka pridobi v rednem postopku zoper stečajnega dolžnika pravnomočno dajatveno sodbo, stečajni upravitelj pa ne predlaga stečajnemu sodišču izdaje soglasja za izpolnitev obveznosti, bo upnik te terjatve lahko dosegel plačilo le v izvršilnem postopku. V izvršilnem postopku pa bo dolžnik lahko tudi predlagal odlog izvršbe.
Predlog upraviteljice stečajnemu sodišču za odlog plačila terjatve upnika „in na prepoved izterjati terjatev po pravnomočni sodbi“ je v nasprotju z določbami ZFPPIPP in bi ga moralo stečajno sodišče zavrniti. S tem pa se izkaže, da je utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se je v konkretnem primeru glede na okoliščine primera zmotno sklicevalo na uporabo določb ZIZ o odlogu izvršbe zaradi pravne praznine ureditve tega vprašanja v stečajnem postopku kot postopku generalne izvršbe.
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 42/3, 43, 43/1, 44, 44/1, 50.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - redna raba stavbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zakonska domneva - (ne)izpodbojnost domneve - obseg pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra - grajeno javno dobro - stvarna pravica na nepremičnini - namembnost zemljišča
V skladu z določilom drugega odstavka 42. člena ZVEtL-1 je skupno pripadajoče zemljišče tisto, ki je (bilo) neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo več stavb hkrati in je postalo last lastnikov več stavb na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. Pravila ZVEtL-1 o pripadajočem zemljišču k posamezni stavbi se, če ni določeno drugače, uporabljajo tudi za skupno pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 42. člena ZVEtL-1), medtem ko kriterije za določitev pripadajočega zemljišča določa 43. člen ZVEtL-1.
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča lahko utemeljen le v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna današnja razglasitev javnega dobra (torej po 1. 1. 2003) ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
Dejstvo, da bi imela banka v primeru prodaje z dobičkom tudi sama udeležbo na dobičku do 20 %, ne pomeni ničnosti pogodbe, kaj šele določbe o poroštvu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot direktor podjetja podpisal pogodbo o poroštvu za kredit svojega podjetja. Pri tem ni bil zaveden oziroma ga banka ni zavajala in ni bilo pogojev, da bi šlo za oderuško pogodbo.
ZPP člen 199, 199/1. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/2, 114, 120, 124.
stranska intervencija - rubež terjatve - zastavna pravica - izvršilni postopek - prenos terjatve v izterjavo - pravni interes intervenienta
Nedvomno je v primeru, ko je sklep izvršilnega sodišča o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo izdan, podan pravni interes upnika, da se kot intervenient v pravdi pridruži dolžniku, ki vtožuje zarubljeno in preneseno terjatev. Enako pa po presoji pritožbenega sodišča velja tudi v položaju, ko sicer sklep o prenosu terjatve v izterjavo še ni izdan, terjatev pa je bila že zarubljena z vročitvijo sklepa o njenem rubežu dolžnikovemu dolžniku. Predlagatelj intervencije ima namreč v teku izvršbo, katere predmet (kot dovoljeno izvršilno sredstvo) je terjatev, o kateri se odloča v predmetnem pravdnem postopku in na kateri ima zastavno pravico in s tem prednostno pravico do poplačila. Uspešnost predlagateljeve (nadaljnje) izterjave zadevne zarubljene terjatve od tožene stranke (v poplačilo svoje terjatve do tožeče stranke v izvršilnem postopku) je odvisna tudi od uspeha tožeče stranke v predmetni pravdi in bo tako odločitev vplivala na njegov pravni položaj v izvršilnem postopku.
URS člen 22, 26. ZDZdr člen 53, 58. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - psihiatrično zdravljenje - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do poštenega obravnavanja - duševno zdravje
Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela, zato vsaka zmotna uporaba materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka še ne pomenita protipravnega ravnanja.
Presoja utemeljenosti odškodninskega zahtevka zaradi protipravnega ravnanja sodišča se dopušča, če se dokaže, da je bilo ravnanje sodišča v postopku v očitnem nasprotju s potrebno profesionalno skrbnostjo in je zato stranki nastala škoda, vendar le ob predpostavki, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe.
ZPP člen 80, 80/1. ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/3, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5.
stranka postopka - pravna subjektiviteta - neodpravljiva pomanjkljivost - zavrženje tožbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem
Po določilu 444. člena v času izbrisa družbe veljavnega ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbeniki ne pridobijo aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka. Upniki likvidirane družbe lahko predlagajo začetek stečajnega postopka, če tega ne storijo, pa sodišče tožbo zavrže (četrti in peti odstavek citiranega člena). To možnost bi na podlagi določila 2. alinee 2. točke tretjega odstavka 443. člena istega zakona imel tudi pritožnik, vendar le, če bi zatrjeval, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu prvega odstavka 443. člena ZFPPIPP. Ker tega pritožnik ni trdil v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi ni navedel, da je vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
ZOPNI člen 4, 4/6, 5, 6, 8, 20, 20/1, 21, 21/1, 26, 26/1. ZPP člen 10, 196.
nujno sosporništvo - premoženje nezakonitega izvora - domneva - prenos premoženja na bližnje sorodnike storilca
Domneva o nezakonitem izvoru premoženja iz 5. člena ZOPNI temelji oz. je pogojena z ugotovitvami (temeljite) finančne preiskave zoper preiskovanca, glede katerega je podan (utemeljen) razlog za sum, da se ukvarja s specifično kriminalno dejavnostjo, katere specifika je prav v tem, da praviloma prinaša znatne dobičke. Domneva torej učinkuje le pod pogojem, da posameznik, ki se ga sumi ukvarjanja z lukrativno kriminalno dejavnostjo, ne zmore pojasniti izvora svojega premoženja, katerega obseg, vire, način pridobitve in razpolaganja, ipd. se je predhodno ugotavljal v finančni preiskavi. Navedena pogoja sta tako sestavni del domnevne baze domneve iz 5. člena ZOPNI. V primeru, ko oseba, katere izvor premoženja je sicer zatrjevan kot nezakonit, tega premoženja nima več, ker ga je v celoti prenesla na povezane osebe, ni stranka v postopku za njegov odvzem (zavarovanje). Ni torej pogojev za nujno (enotno) sosporništvo osebe, katere izvor premoženja se zatrjuje kot nezakonit, z osebami, na katero je bilo to premoženje v celoti prenešeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028462
OZ člen 239, 239/1, 378. ZPP člen 154, 154/1.
aktivna procesna legitimacija - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - pooblastilo za zastopanje - zaslišanje stranke - dokazno sredstvo - razpolaganje z zahtevkom - izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila
Med izjavo stranke na zaslišanju in razpolaganjem z zahtevkom je treba razlikovati. Zaslišanje stranke je namreč dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo pravno relevantna dejstva, ni pa mogoče z izjavo stranke na zaslišanju razpolagati z zahtevkom, na kar zmotno namiguje toženka.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - priznana dejstva - nesporno dejansko stanje - odločanje brez naroka
Toženka je odgovor na dopolnitev tožbe podala prepozno, zato je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP. Dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožnica, je štelo za priznana, kar je rezultiralo v ugotovitvi, da dejansko stanje med strankama ni sporno.
Sodišče je utemeljeno izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka, saj med strankama ni bilo sporno dejansko stanje in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe; poleg tega pa nobena od strank v svojih vlogah izvedbe naroka ni zahtevala.
razrešitev stečajnega upravitelja - prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - izbris iz seznama upraviteljev
Določbe ZFPPIPP glede izbrisa iz seznama upraviteljev in dolžnosti obvestila ministrstva sodiščem, ki govorijo o roku treh dni po izbrisu iz seznama upraviteljev, so jasne. Glede na vse navedeno je pritožba upnika neutemeljena in odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
krivdni stroški - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Sodišče prve stopnje je pritožniku sodna pisanja pošiljalo tudi po elektronski poti, ker pa mu pisanj ni vročalo v varni poštni predal, temveč (le) po "navadni" elektronski poti, takšen način vročanja ni bil pravilen, zaradi česar prvostopenjsko sodišče ni moglo sprejeti določenih procesnih odločitev, ki jih zakon pogojuje (tudi) s pravilno vročitvijo sodnega pisanja obdolžencu (npr. sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti).
plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen vzrok za zamudo - bolezen
Skladno s prvim odstavkom 6.b člena ZST-1 se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Vendar ta določba ZST-1 ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po poteku petnajstdnevnega roka, ampak varuje le taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo, določenega v plačilnem nalogu, pa je plačilo iz kakršnega koli razloga prispelo na prehodni podračun sodišča šele v roku treh delovnih dni po poteku roka za plačilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028744
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 27, 27/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
ogrožanje varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - storilec - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - blanketna norma - dopolnilna norma - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Storilka kaznivega dejanja iz drugega odstavka 201. člena KZ-1 je lahko le oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu. Sodišče se je zadovoljilo z ugotovitvijo, da je bila ena od zadolžitev obdolženca, sicer tehničnega direktorja družbe, tudi "nadzor nad sredstvi za varnost pri delu in nadzorovanje postopkov v zvezi s tem". Kakšne vrste nadzor sta imela v mislih delodajalec in obdolženec, v kakšnem obsegu in nad katerimi sredstvi, sodišče ni ugotavljalo, konkretna določba obdolženčeve pogodbe o zaposlitvi pa je tako splošna, da je ni mogoče razlagati v smeri, da je bila na obdolženca z njo prenesena odgovornost za varnost in zdravje pri delu na konkretnem delovnem kraju.
Neveljavnost vknjižbe kot posledico ničnosti pravnega posla določa že sam zakon (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). To pomeni, da je ob ugotovljeni ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga določeni vknjižbi, nujno neveljavna tudi sama vknjižba.
razveza zakonske zveze - obvezne sestavine sodbe - obrazložitev sodbe - navedbe pravdnih strank - relevantna dejstva - izjava stranke - pravno neodločilne trditve - pravovarstvena potreba za odločanje o pritožbi - pravna korist - laična stranka
V obrazložitev sodbe sodijo le relevantna dejstva, na podlagi katerih temelji odločitev, zato sodišče ni dolžno povzemati navedb pravdnih strank, če niso odločilne za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - vlaganja v tujo nepremičnino - skupna vlaganja - stvarnopravne posledice - nova stvar
Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil vložek skupnega premoženja pravdnih strank v posebno premoženje toženke premajhen, da bi lahko imel stvarnopravne posledice, zato tožnikov zahtevek, ki meri na pridobitev lastninske pravice, ni utemeljen. Ker lastninske pravice na nepremičnini, v katero je vlagal v času skupnega življenja s toženko, tožnik ni pridobil, sodišču še ni bilo treba presojati kolikšen delež na skupnem premoženju gre tožniku.
Pravdni stranki sta hišo dograjevali v času veljavnosti ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino (24. do 26. člen ZTLR), v primeru, ko so vlaganja toliko spremenila stanje in vrednost nepremičnine, da jo je bilo mogoče šteti za novo stvar. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da skupna vlaganja pravdnih strank v nepremičnino niso bila tako obsežna, da bi bilo zadoščeno pravnemu standardu nove stvari.
izvršljiv notarski zapis - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - negativno dejstvo - identifikacija terjatve
Kadar sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (to je nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dodatno dokazovati izvršljivosti terjatve, temveč zadošča, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je v zvezi s tem zavarovan z možnostjo ugovora po 55. členu ZIZ.