izrek enotne kazni - vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki - kršitev pravice do obrambe - neprava obnova kazenskega postopka
Člen 413/II ZKP določa, da mora sodišče predlog za izrek enotne kazni vročiti nasprotni stranki, ki ima pravico v 8 dneh nanjo odgovoriti. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028851
OZ člen 942. ZPP člen 5, 5/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek proti zavarovalnici - avtomobilsko zavarovanje - prometna nesreča - trčenje vozila z divjadjo - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - v dokaznem postopku ugotovljeno dejstvo - upravičeni razlogi - obvestilo policiji - preizkus alkoholiziranosti - izmikanje
Med upravičenimi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga velja omeniti, da sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev nekega dejstva, ki je že dokazano. Ne velja pa nasprotno; sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.
Ne glede na to, da v 2.9. točki prvega odstavka 5. člena SP AZ ni posebej pojasnjen namen, ki ga ima obvestilo policiji, je le-ta jasen - da se ugotovijo dejstva, ki jih tožena stranka potrebuje za obravnavo odškodninskih zahtevkov.
pogodba o upravljanju storitev upravljanja - vsebina pogodbe - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe upravniku - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
V pogodbi se je upravnik zavezal, da bo storitve opravljal v imenu in za račun kupcev oziroma bodočih lastnikov stanovanj in parkirnih mest (4. člen pogodbe). Ker je bila pogodba o upravljanju odpovedana in je tožeča stranka odpoved tudi prejela, tožeča stranka ni ne upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica, niti upravnica skupnih delov, ki služijo več stavbam znotraj soseske in to ne glede na to, da podzemni objekt s kletnimi prostori predstavlja stavbo s svojo identifikacijsko številko.
Skupni deli, ki služijo večstanovanjskim stavbam imajo v skladu s 23. členom SZ-1 poseben status in s tem tudi poseben režim upravljanja. Po določbi četrtega odstavka 23. člena SZ-1 s takšnim skupnim delom v imenu in za račun skupnih lastnikov upravljajo upravniki vseh večstanovanjskih stavb, ki jim takšen del služi.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 302. ZDavP-2 člen 145, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - čas nastanka izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - začetek stečajnega postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, ki vsebuje zbir že izdanih izvršilnih naslovov, kateri so tudi sami izvršilni naslovi in še niso bili izvršeni. Tudi če so bili v obravnavanem primeru seznami izvršilnih naslovov izdani po datumu začetka stečajnega postopka, to ne pomeni, da so bili za v njih navedene terjatve izdani sklepi o izvršbi v nasprotju s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP šele po začetku stečajnega postopka. Iz navedenih seznamov je razvidno, da so bili izvršilni naslovi za navedene terjatve izdani pred začetkom stečajnega postopka in da je v seznamih navedeno stanje dolga na dan začetka stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 227, 227/1, 227/2, 298, 298/5. ZIZ člen 172a.
stečajni postopek - prijava ločitvene pravice - obstoj pravice - upravičeni prijavitelji - zemljiško pismo - prepozna prijava - prenehanje ločitvene pravice - zavrženje prijave - načelo koncentracije - smiselna uporaba določb ZIZ
Postopek prijave in preizkusa terjatev in ločitvenih pravic ter razdelitev razdelitvene mase ZFPPIPP celovito ureja. Ta ureditev velja tudi za primere, kot je obravnavani. Zato ni podlage za uporabo določil ZIZ o uveljavitvi pravice iz zemljiškega dolga. Prav tako ni podlage za uporabo pravil ZFPPIPP o uveljavitvi izločitvene pravice.
URS člen 33, 125. ZFPPIPP člen 48, 49, 49/1, 49/2, 49/4, 121, 121/2, 121/3, 140, 140/2, 237a, 237a/4, 237a/6, 237a/8, 237a/9. ZPP člen 116, 145. ZS člen 3, 3/1.
vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - načelo hitrosti stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - upraviteljev predlog za preklic odložitve - ugovor dolžnika zoper predlog za preklic odložitve - pravočasnost ugovora - prekluzivnost roka - pravilnost vročitve
Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali.
Če bi se naj besedilo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljalo le v glavnem postopku zaradi insolventnosti, bi bilo tako tudi določeno.
Eno temeljnih načel postopkov zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. V stečajnem postopku je njegov pomen v kar najhitrejši zagotovitvi poplačila upnikov. Taka ureditev je namenjena zagotovitvi upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
Višje sodišče prepoved vrnitve v prejšnje stanje ocenjuje kot primeren ukrep za uresničitev upnikovih ustavnih pravic, pri čemer je imel dolžnik vso možnost sodelovanja v postopku, za katerega je vedel in ga je tudi v enem delu (glede odložitve odločanja o upnikovem predlogu) celo sam začel.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - načelo sorazmernosti - pravica do varstva duševne integritete
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da niso podani pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek brez privolitve v skladu s 75. in 74. členom ZDZdr, saj je zdravljenje osebe mogoče izvajati v domačem okolju ob sodelovanju koordinatorja, s tem pa je slednji ukrep vsekakor milejši kot namestitev v socialno varstveni zavod.
ZFPPIPP člen 251, 386. ZPP člen 343, 343/1. ZST-1 člen 34a.
odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - osebni stečaj fizične osebe - zastopanje stečajnega dolžnika - neodobritev neupravičeno zastopanega - nedovoljena vloga - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo - odobritev pravdnih dejanj - plačilo sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Z začetkom stečajnega postopka se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker dolžnik izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Ker v obravnavanem primeru vse obravnavane vloge tožnika niso bile vložene po stečajni upraviteljici, pač pa po skrbnici, ki ga v tem postopku glede premoženjskih pravic ni mogla več zastopati kot zakonita zastopnica, je ugotovitev sodišča, da so bile vloge nedovoljene, pravilna.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le za naprej: od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Velja vnaprej za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje, nima pa vpliva na dolžnost plačila za že zapadle taksne obveznosti. Ker je bil v obravnavanem primeru izdan plačilni nalog za že zapadlo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje, ga pritožba s sklicevanjem na taksno oprostitev, odobreno za nadaljnja procesna dejanja v pritožbenem postopku, ne more omajati.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83/3. URS člen 154, 154/1. ZPP člen 363, 363/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja - sodne počitnice - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujne zadeve - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - pravna fikcija - neizpodbojna domneva - objava predpisov - zavrženje prepozne pritožbe - pravni pouk
ZS v 8. točki drugega odstavka 83. člena določa, da so stečajne zadeve nujne zadeve, zato zanje pravilo iz tretjega odstavka istega člena ne velja.
Pritožnica se ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - izvršitvena ravnanja - oblika krivde
Če je bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.500,00 EUR ne predstavlja ustreznega zadoščenja tožniku. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin v konkretnem primeru, posebej dejstvu, da so pri tožniku ostale trajne anatomske posledice (trajne okvare), posledično pa funkcionalne omejitve z uporabo leve roke (omejena gibljivost zapestja in zmanjšana moč leve roke) na vseh področjih njegovega življenja in dejstva, da je bil tožnik ob škodnem dogodku star 43 let, sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja pravično denarno odškodnino znesek 5.000,00 EUR.
Glede na to, da je bila revizija vložena po začetku osebnega stečaja, po pooblastilu stečajnega upravitelja, sodi plačilo sodne takse med stroške stečajnega postopka. Višina plače, ki jo prejema drugotoženi, ki je v osebnem stečaju, pa za odločitev v konkretnem primeru ni bistvenega pomena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba tožene stranke zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje njegovega podpisa ne vsebuje, zato je nepopolna. Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
ZPP člen 41, 41/2. ZST-1 člen 3, 3/10, 31, 32, 32/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodbene stranke - navadni materialni sosporniki - navedba vrednosti spora - določitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - več zahtevkov zoper različne tožence - plačilo sodne takse za pritožbo
Tožnik s tožbo zaradi oškodovanja svojih upnikov izpodbija troje pravnih poslov; obenem zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah, ki so bile predmet navedenih poslov.
Ker so toženci v tej pravdi navadni materialni sosporniki, bi moral tožnik, upoštevaje drugi odstavek 41. člena ZPP, navesti vrednost spora posebej za vsak zahtevek, ki se nanaša na posameznega toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029144
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38, 39, 44, 74.
konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - Dunajska konvencija - pogodba o mednarodni prodaji blaga - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - grajanje - pravočasno grajanje napak - procesni pobot
Tožena stranka je skozi postopek zatrjevala, da je pregled izvajala v skladu s standardi HACCP, tako da je pregledala 3-4 škatle na paleto, ki vsebuje 54 škatel orehov po 10kg. Zahteva po natančnemu pregled celotne pošiljke bi bila pretirana, glede na to, da so bili orehi zapakirani v 54 škatel po 10 kg orehov in da tožena stranka na trgu deluje kot posrednik, ki blago nato prodaja naprej svojim kupcem.
Primeren rok za grajanje napak je določen kot pravni standard, ki mu v vsakem konkretnem primeru da vsebino sodišče. Tožena stranka kot kupec je bila zgolj posrednik v verigi. Ob prejemu blaga je v skladu s standardi pogledala zgolj vzorec nekaj škatel z mnogo večje palete. Pomanjkljivosti glede orehov so se pokazale šele, ko je končni kupec odprl celotno pošiljko. Ker je tožena stranka o napakah obvestila tožečo še isti dan, kot so njo obvestili končni kupci, je zato osem oziroma dvanajst dnevni rok še primeren. Da je bil v obravnavanem primeru rok za grajanje primeren, kaže tudi to, da tožeča stranka ni ugovarjala reklamaciji in je izdala dobropis.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 371, 371/10. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. URS člen 23, 25.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - trajanje postopka - obračun obresti - pravica do pravnega sredstva - pravica do sodnega varstva - načelo hitrosti stečajnega postopka - oškodovanje upnikov v stečajnem postopku - zakonske zamudne obresti kot škoda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe
Ker se je v konkretnem primeru postopek razdelitve stečajne mase zavlekel nerazumno dolgo, ni mogoče pritrditi stališču, da upniki zato niso upravičeni do zakonskih zamudnih obresti. Stališče, da se je postopek zavlekel zaradi pritožb zoper postopek delitve, posledično pa upravitelj načrta v obrestnem delu ni spreminjal, upnikom dejansko odreka pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030047
KZ-1 člen 55. ZKP člen 372, 372-5, 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek neprave obnove - odmera kazni obsojencu - odmera enotne kazni - enotna kazen zapora - izrek enotne kazni - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba kazenske sankcije - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Pri izrekanju enotne kazni v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP oziroma pri odmeri kazni obsojencu na podlagi 55. člena KZ-1 ista kazen ne more biti dvakrat upoštevana kot določena.
rok za vložitev - pravočasnost pritožbe - oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (tretji odstavek 87. člena ZKP). Kot je razvidno s spletnih strani družbe Pošte Slovenije, je družba Petrol njena pogodbena partnerica, ki je pooblaščena tudi za sprejemanje priporočenih pošiljk. Iz Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih Petrol je razvidno, da so bencinski servisi družbe Petrol, ki so navedeni na spletnih straneh družbe Petrol, kontaktne točke, na katerih se lahko oddajajo priporočene pošiljke in zanje veljajo enaka pravila v zvezi s prejemanjem in oddajanjem priporočenih pošiljk, kot za Pošto Slovenije. Ker je bencinski servis Petrol na naslovu Kidričeva ulica 21, Celje, med tam navedenimi bencinskimi servisi, se dan oddaje priporočene poštne pošiljke na tem servisu šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
ZKP člen 21, 21/1, 25, 25/1, 113, 113/1, 113/2, 330.
sestava sodišča - senatno sojenje - zborno sojenje - posvetovanje in glasovanje senata - priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - sklep o sprejemu priznanja krivde
Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je obtoženec dejanje po obtožbi priznal, pri čemer se sodišče prve stopnje (senat) po obtoženčevem priznanju ni umaknilo k posvetovanju, temveč je bil brez posvetovanja senata sprejet in razglašen sklep, da predsednica senata sprejema priznanje krivde. S tem pa je prvostopenjsko sodišče napravilo kršitev po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP glede na to, da so na predobravnavnem naroku stranke vztrajale, da v tej kazenski zadevi sodi senat treh sodnikov.