prodajna pogodba - dogovor o kompenzaciji - vsebina dogovora - stvarne napake - jamčevanje - materialni prekluzivni rok
Povedano drugače, pritožba se neutemeljeno zavzema, da naj bi zatrjevani dogovor o prodaji vozil in nakazovanju denarja za nakup apartmaja na Hrvaškem, kar naj bi se kompenziralo, vključeval tudi dogovor o kompenzaciji prav vsega, tudi sporne nasprotne odškodninske terjatve.
Trditveno in dokazno breme glede materialnega in procesnega pobota sta na toženki, medtem ko že iz zgoraj izpostavljenih dejstev izhaja, da je toženka izgubila svoje pravice iz jamčevanja za stvarne napake (nasprotno terjatev) že 20.12.2015 (glej enoletni materialni prekluzivni rok iz 480. člena OZ) in da bi, če se sledi sicer zmotni pritožbeni tezi, da gre za navadno odškodninsko terjatev, njena terjatev v vsakem primeru tudi zastarala dne 20.12.2017 (v subjektivnem roku treh let iz 352. člena OZ).
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 5, 5/1.
plačilo za dejansko opravljeno delo - javni uslužbenec - plača - opis delovnega mesta
Bistvena dilema spora je, ali je delavec, ki opravlja del delovnega časa naloge delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, preostali del delovnega časa pa naloge drugega, vendar enako vrednotenega delovnega mesta, s tem da ne gre za delo preko polnega delovnega časa, sploh upravičen do kakšnega plačila in na kakšni podlagi.
Za odločitev o tožnikovi terjatvi je ključno zlasti vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo.
Tožena stranka je skladno z 240. členom ZUP pravilno ugotovila, da je bila pritožba vložena prepozno, torej po izteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. Skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP je utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - sodna razveza - reintegracija - datum sodne razveze - dejavnost vzgoje in izobraževanja - habilitacija - nova zaposlitev
V skladu s 60. členom Zakona o visokem šolstvu se delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev javno razpisujejo in zasedejo v rokih in na način, kot to določa statut visokošolskega zavoda. Prvi odstavek 150. člena Statuta tožene stranke določa, da zaposleni, ki ni obnovil postopka za izvolitev v naziv, ki je pogoj za opravljanje del, na katera je razporejen, teh del ne sme opravljati. Ob upoštevanju navedene določbe statuta tožnica, ki nima veljavne habilitacije za opravljanje pedagoškega dela na delovnem mestu visokošolski sodelavec - asistent, torej ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje tega dela pri toženi stranki.
V konkretnem primeru je bistvena okoliščina za določitev datuma sodne razveze tožničine pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki dejstvo, da je tožnica od 1. 1. 2017 dalje zaposlena pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Od tega dne dalje ima tožnica že vzpostavljeno delovno razmerje in je od tega dne že prijavljena v zavarovanje. Zato ji je pri toženi stranki delovno razmerje lahko trajalo le do tega datuma.
V obravnavani zadevi gre za spor zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju I. kategorije invalidnosti. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 126. členu v zvezi s 93. členom in 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedenih določbah na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti. Nove pravice iz invalidskega zavarovanja je mogoče priznati le, če nastane nov primer invalidnosti. Torej, če ob že ugotovljeni kategoriji invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo za drugo delo s polnim delovnim časom, pride do takšnih sprememb oziroma bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da je mogoče ugotoviti popolno izgubo delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo.
Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča iztoževano terjatev tožeče stranke iz naslova izgubljenega dobička pravilno pravno kvalificiralo kot terjatev za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, to je škode, ki kontinuirano in sproti nastaja v daljšem časovnem obdobju in jo je mogoče pričakovati tudi v bodoče. Zastaranje odškodninske terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo pa začne teči, ko tožnik izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja.
KZ-1 člen 176.. ZDR-1 člen 53, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - suspenz - sodna razveza - denarno povračilo - obrazložitev odpovedi
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti povsem jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti tako vsebinsko kot časovno opredeljen. Dopustno sicer je, da delodajalec v sodnem postopku podrobneje obrazloži razlog, sicer pa je potrebno v odpovedi navesti vse kar je razlog za odpoved, kar mora biti dovolj konkretizirano, da se lahko delavec zagovarja, potrebno pa je to tudi zaradi tega, da sodišče lahko presodi tudi ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno na podlagi 109. člena ZDR-1, ki jo mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga ter v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Delodajalcu sicer ni potrebno pravilno kazensko pravno okvalificirati kršitve delavca v smislu določb kazenskega zakonika, mora pa kršitve navesti oziroma opredeliti tako, da bo možna sodna presoja.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-5.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pri tožniku gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot se je od njega zahtevalo. Zaupanje v zakonito delo prodajalca je neobhodno za opravljanje takega dela. Z ugotovljenimi kršitvami je bilo zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno in ni mogoče s tožnikom nadaljevati delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
ZPP člen 12, 66, 72, 105, 286b, 287, 287/2. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 305, 345.
zastopanje - pooblastilo za zastopanje - podpis vlagatelja - podpis na vlogi - podpis pooblaščenca - pristranskost sodišča - pristranskost sodnika - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - predlog za delegacijo pristojnosti - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - uvedba stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - objava sklepa - javna objava - ločitvena pravica - uveljavitev prerekane ločitvene pravice - prava neuka stranka - pravočasno grajanje procesnih kršitev - zavrnitev dokaznih predlogov
Podatki spisa izkazujejo, da so odgovor na tožbo in vse toženčeve vloge podpisane pod navedbo toženca na prvi strani z žigom in podpisom pooblaščene odvetniške družbe, kar je skladno z obstoječo zakonodajo. V 105. členu ZPP je določeno, da morajo biti vloge podpisane, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Mesta, kjer se mora nahajati podpis, zakon ne določa.
Sklep, s katerim je sodišče uvedlo stečaj naknadno najdenega premoženja izbrisane pravne osebe, je bil javno objavljen v obliki in besedilu, kot izhaja iz sklepa v prilogi A 1, zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da tožnik o uvedbi stečaja in o vseh procesnih dejanjih v stečajnem postopku, za katere zakon določa, da so javno objavljena, ni bil obveščen. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP, ki določa zakonsko fikcijo o obveščenosti strank z vsebino, ki je javno objavljena.
Določilo 12. člena ZPP ne pomeni, da je sodišče prve stopnje dolžno tekom postopka prava neuko stranko opozarjati prav na vsa procesna pravila. Nepoznavanja prava škoduje tudi strankam, ki niso pravni strokovnjaki in se mora stranka o osnovnih postopkovnih pravilih seznaniti sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027704
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179, 299.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - pravica do izjave - pasivnost tožene stranke - priznanje dejanskih trditev - fikcija priznanja dejstev - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - izgubljeni dohodek - potni stroški - tuja pomoč - zakonske zamudne obresti - predpravdni odškodninski zahtevek - odločitev o pravdnih stroških
Ker pasivnost tožene stranke (ki ne vloži odgovora na tožbo) povzroči priznanje tožnikovih dejanskih navedb, sodišču dejanskega stanja ni treba, niti ga praviloma ne sme ugotavljati. Oprava naroka zato pred izdajo zamudne sodbe, če so zanjo izpolnjeni vsi pogoji po prvem odstavku 318. člena ZPP, ni potrebna.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dejstvo, da je pri osebi poleg zamenjave terapije potrebna tudi ustrezna prilagoditev terapije, samostojno ni razlog za sprejem na zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe. ZDZdr namreč zahteva, da oseba huje ogroža zdravje ali ogroža življenje, zahtevano je torej ravnanje oziroma opustitev same osebe, medtem ko iz spisa izhaja, da oseba redno hodi na ambulantne preglede in prejema depo terapijo. Do zmanjšanega odmerka haloparidola, zaradi katerega je prišlo po opisu svojcev do poslabšanja psihičnega stanja osebe, je prišlo, ker je imela oseba stranske učinke in ji je terapijo zmanjšal zdravnik.
razmerja med starši in otroki - ugotovitev očetovstva - varstvo in vzgoja - preživnina - breme preživljanja - porazdelitev preživninskega bremena - primerljivi prihodki - odpoved stikom - stroški postopka - dokaz z izvedencem - dokaz z analizo DNK - prosti preudarek - načelo uspeha
Prvo sodišče ni ustrezno upoštevalo okoliščine, da je tožnik zaupan v varstvo in vzgojo tožnici, poleg tega pa toženec po svoji želji nima nobenih stikov s tožnikom, kar pomeni, da je vsa skrb za skupnega otroka izključno na tožnici. Že to utemeljuje spremembo porazdelitve preživninskega bremena po pritožbenem predlogu, da vsak od tožnikovih staršev krije 50 % njegovih preživninskih potreb.
Tožeča stranka je glede spora za ugotovitev očetovstva podala ustrezno trditveno podlago in predlagala tudi dokaz z izvedencem za DNK analizo, česar niti ni bila dolžna storiti, saj je bil toženec tisti, ki je moral nato ponuditi nasprotni dokaz, ki bi lahko izključil njegovo očetovstvo (kar je tudi storil, ko je predlagal dokaz z DNK analizo). Toženec je bil dolžan dokazovati, da ni tožnikov oče. Upoštevajoč vse okoliščine obravnavane zadeve pritožbeno sodišče meni, da je toženec dolžan kriti celoten strošek izvedbe dokaza z izvedencem za DNK analizo (413. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
Dejstvo, da bi imela banka v primeru prodaje z dobičkom tudi sama udeležbo na dobičku do 20 %, ne pomeni ničnosti pogodbe, kaj šele določbe o poroštvu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot direktor podjetja podpisal pogodbo o poroštvu za kredit svojega podjetja. Pri tem ni bil zaveden oziroma ga banka ni zavajala in ni bilo pogojev, da bi šlo za oderuško pogodbo.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - vlaganja v tujo nepremičnino - skupna vlaganja - stvarnopravne posledice - nova stvar
Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil vložek skupnega premoženja pravdnih strank v posebno premoženje toženke premajhen, da bi lahko imel stvarnopravne posledice, zato tožnikov zahtevek, ki meri na pridobitev lastninske pravice, ni utemeljen. Ker lastninske pravice na nepremičnini, v katero je vlagal v času skupnega življenja s toženko, tožnik ni pridobil, sodišču še ni bilo treba presojati kolikšen delež na skupnem premoženju gre tožniku.
Pravdni stranki sta hišo dograjevali v času veljavnosti ZTLR, ki je omogočal pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino (24. do 26. člen ZTLR), v primeru, ko so vlaganja toliko spremenila stanje in vrednost nepremičnine, da jo je bilo mogoče šteti za novo stvar. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da skupna vlaganja pravdnih strank v nepremičnino niso bila tako obsežna, da bi bilo zadoščeno pravnemu standardu nove stvari.
Pogodba, ki je sklenjena z nemoralno kavzo (v konkretnem primeru – oškodovanja upnikov), je praviloma nična. Vendar pa je mogoče govoriti o nemoralni, protipravni kavzi, ki ima za posledico ničnost pogodbe, le v primeru, ko je protipravno posledico (npr. oškodovanje upnikov) s takšno pogodbo tudi dejansko mogoče doseči. V praksi so to predvsem neodplačne pogodbe, s katerimi se na tretje osebe prenese premoženje, na katero bi lahko segli upniki; ker pri neodplačni pogodbi odsvojitelj ne pridobi nobene protivrednosti, se njegovo premoženje (in s tem možnost poplačila upnikov) zmanjša. Posojilna pogodba pa ni neodplačna, zato praviloma ne more zmanjšati premoženja posojilojemalca. Če bi posojilodajalka drugi toženki resnično posodila (izročila) denar, objektivno gledano takšen posel, pa četudi je sklenjen z nemoralnim namenom, sam po sebi ne bi mogel povzročiti oškodovanja upnikov (kvečjemu obratno: dolžnica bi pridobila večjo količino denarja, ki bi ga upniki lahko zarubili).
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da navidezna pogodba ni nična, temveč neobstoječa. OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izpodbiti. Ker take »pogodbe,« ki sicer ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za pogodbo, obstoje v zunanjem svetu in lahko vplivajo na pravni položaj različnih subjektov, jih je treba s pravnimi sredstvi izničiti (»spraviti s sveta«), za kar se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.
Vprašanje, ali je bila pogodba z dne 12. 11. 1997 navidezna (zgolj zapisana, brez resnega namena in realizacije posojanja denarja) ali pa ne (torej, ali je C. C. drugotoženki posodila denar ali ne), je za odločitev v zadevi ključno in najbolj odločilno dejstvo.
Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, zato ima kot akcesorna pravica enako usodo kot terjatev, ki je z njo zavarovana. Če terjatev preneha (ali sploh nikoli ni nastala), preneha oziroma izgubi svoj smisel tudi hipoteka. V takem primeru je tudi pravni posel zavarovanja (s hipoteko) zaradi neobstoječega oziroma ničnega predmeta zavarovanja ničen.
krivdni stroški - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Sodišče prve stopnje je pritožniku sodna pisanja pošiljalo tudi po elektronski poti, ker pa mu pisanj ni vročalo v varni poštni predal, temveč (le) po "navadni" elektronski poti, takšen način vročanja ni bil pravilen, zaradi česar prvostopenjsko sodišče ni moglo sprejeti določenih procesnih odločitev, ki jih zakon pogojuje (tudi) s pravilno vročitvijo sodnega pisanja obdolžencu (npr. sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti).
ZPP člen 7, 212, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 395, 395/1, 501, 501/1. OZ člen 92, 622, 768.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - obstoj utemeljenega razloga za izključitev
Tudi pogodbeno izključitev družbenika bodo tako utemeljevala ravnanja, ki so dovolj "groba" oz. resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja, tako da ni več mogoče pričakovati dobrega sodelovanja družbenikov pri objektivno nujno povezanem skupnem poslovanju in odločanju v družbi.
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev vezano na tiste stvarne razloge, ki so jih imeli družbeniki pred seboj v času odločanja o izključitvi.
Razen če ni za poseben primer tako dogovorjeno s pogodbo (bodisi družbeno, bodisi kakšno drugo), od družbenika v obligacijskih razmerjih z družbo ni mogoče zahtevati, da bo svoje interese povsem podredil interesom družbe oz. da svojih lastnih interesov oz. pravic, ki mu gredo iz takšnih razmerij, ne bo uveljavljal, če bo to v nasprotju z interesi družbe.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 57.
začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - vročitev ugovora - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - načelo kontradiktornosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka - zavrnitev dokaznega predloga - dopustnost dokaza - poseg v pravico do zasebnosti - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - načelo sorazmernosti - pravica do izjave - verjeten obstoj terjatve
Izvedba dokaza, tudi če je pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti, ni a priori izključena. Poseg v pravico do zasebnosti je namreč pod določenimi pogoji dopusten, in sicer če za to obstajajo posebej utemeljene okoliščine oziroma, če je namen izvedbe takšnega dokaza izvrševanje neke ustavno zavarovane pravice. V takem primeru mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Takšno je tudi stališče sodne prakse rednih sodišč, ki temelji na povzeti odločbi Ustavnega sodišča, saj ZPP tega področja (dokazi, pridobljeni na nedovoljen način) ne ureja. Vse povedano velja tudi za izvedbo in oceno nezakonito pridobljenih dokazov v postopku zavarovanja.
dokazni postopek - dokazna listina v tujem jeziku - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna moč - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neobstoj dokaznih pravil
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da bi zaradi zanikanja tožeče stranke o kakršnemkoli dogovoru plačila v zatrjevanem tristranem razmerju tožena stranka tak dogovor lahko dokazovala le z listinskimi dokazi, ne z zaslišanji priče in zastopnika tožene stranke.
Tako stališče prvostopenjskega sodišča nima opore v določbah ZPP. ZPP namreč ne predpisuje vrednostne stopnje posameznih dokazov v zvezi z ugotavljanjem spornih dejstev (razen glede dokazne moči javne listine po prvem in drugem odstavku 224. člena). To pa pomeni, da je ob odsotnosti listine sporna dejstva mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (razen v primeru, če je sestava listine po materialnem pravu pogoj za veljavnost določenega pravnega posla). Iz navedenega zato izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zaradi neizčrpanega dokaznega postopka nepopolno ugotovilo dejansko stanje.