CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00036757
ZPP člen 362, 362/2, 286, 286b, 337, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 132, 165, 190, 190/3,193, 299, 299/2, 378, 378/1. ZKP člen 538-546. ZDR-1 člen 3, 134, 134/2. ZDMPNU člen 2. ZMinP člen 2. ZDoh-2 člen 27, 27/5, 127. ZPSV člen 6, 6/6.
neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dohodek - obračun davkov in prispevkov - zamudne obresti
V tem sporu ne gre za delovni spor, v katerem bi tožnik od svojega delodajalca zahteval izplačilo plač iz sklenjenega delovnega razmerja. Ko je odločalo o začetku teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za premoženjsko škodo, tako sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno uporabiti določila ZDR-1, ki urejajo zapadlost dohodka iz delovnega razmerja, temveč je povsem pravilno uporabilo določilo 165. člena OZ o zapadlosti odškodninske obveznosti za plačilo premoženjske škode.
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je bodoča škoda glede na čas nastanka škodnega dogodka. O odškodnini je treba odločati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Gre za vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Za dokazanost po stališču teorije5 in sodne prakse6 zadošča dokazni standard - zadostne mejne verjetnosti, ki presega 50%. Pravni standard "normalnega teka stvari" se napolnjuje bodisi s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom, ko je oškodovanec prejemal dohodke, v čas po njem, ko jih ne prejema ali so ti zmanjšani, bodisi z ugotovitvami o verjetnih dohodkih iz naslova nove zaposlitve oziroma dela ter zaslužka iz tega naslova, ki ga pred škodnim dogodkom oškodovanec še ni opravljal oziroma pridobival. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi se tožnik, če ne bi bil priprt oziroma zaprt, zaposlil.
Ker ima delavec, ki dela polni delovni čas, v skladu z 2. členom Zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač oziroma kasneje v skladu z 2. členom Zakona o minimalni plači pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki jo določa isti zakon, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku iz naslova izgube na zaslužku v celotnem vtoževanem obdobju zaradi neutemeljenega odvzema prostosti in neupravičene obsodbe nastala škoda (vsaj) v višini vsakokratne minimalne plače, določene z zakonom.
Tudi odškodnina za izgubljeni zaslužek v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčljiva in se od nje plača dohodnina, pri čemer mora obračun akontacije in plačilo izvršiti v skladu s 127. členom ZDoh-2 izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena stranka.
Obremenitev odškodnine s prispevki je utemeljena le v primeru, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve. Ker je bila tožniku za obdobje od 15. 4. 1997 do 28. 1. 2002 z odločbama ZPIZ priznana lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja, je njegov status zavarovanca v tem obdobju izenačen s statusom delavca z redno zaposlitvijo, kar pomeni, da za to obdobje v skladu z določili Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju: ZPSV) v zvezi s prisojeno odškodnino iz naslova izgubljenega zaslužka obstaja tudi obveznost obračunati, izplačati in odvesti prispevke. V skladu s 1. odstavkom v zvezi s 6. odstavkom 6. člena ZSVP je v tem konkretnem primeru zavezanec za plačilo prispevkov tožena stranka, ki je izplačevalec tega dohodka v obliki odškodnine. V preostalem vtoževanem obdobju (od 29. 1. 2002 do 31. 10. 2007 in od 16. 11.2008 do 30. 11. 2016) pa prisojene odškodnine ne predstavlja izguba na zaslužku iz redne zaposlitve, saj tožnik v tem obdobju ni bil v delovnem razmerju, niti mu ni bil za to obdobje priznan status zavarovanca iz delovnega razmerja, zato toženi stranki za to obdobje od prisojene odškodnine ni mogoče naložiti tudi obveznosti obračunati, izplačati in odvesti prispevke.
obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nov dokaz - trditveno in dokazno breme - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Pri presoji ustrezne procesne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva je ključno vprašanje, ali bi tožnik za obstoj bančnega izpiska, ki se je nahajal v njegovi, doma shranjeni dokumentaciji, moral vedeti. Ker je odgovor na to vprašanje pritrdilen (ne gre za zahtevo po skrajni skrbnosti, saj pričakovanje, da posameznik za potrebe zbiranja procesnega gradiva pregleda domači arhiv, ni neživljenjsko ali nerazumno), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - majhna premoženjska vrednost - prodajalka
Četudi pritožba poudarja, da se očitek iz odpovedi nanaša na manj kot 4,00 EUR, je sodna praksa glede tovrstnih kršitev, ko ima delavce pri izvrševanju delovnih obveznosti opravka z denarjem in strankami, zelo stroga. Nazadnje v primeru sklepa VIII Ips 8/2019 z dne 10. 9. 2019, v katerem je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da za presojo resnosti kršitve ni ključen vrednostni kriterij (očitek iz odpovedi se je nanašal na 2,30 oziroma 0,30 EUR), ampak vsebinski kriterij (delavec je bil šofer avtobusa, ki ob tem zaračunava voznino in izdaja vozovnice). Slednji kriterij se torej nanaša na vsebino dela. Tožnica, zaposlena kot prodajalka, neutemeljeno zmanjšuje pomen kršitev s sklicevanjem na nizko vrednost očitanega. Pritožba torej ne more uspeti s sklicevanjem na nesorazmernost ukrepa zgolj zaradi navedene nizke vrednosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe - sodna razveza - datum sodne razveze - denarno povračilo
V skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 sodišče, ko ugotovi, da glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, ugotovi trajanje delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. Po navedeni določbi je datum odločitve sodišča prve stopnje skrajni datum za razvezo pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa je treba upoštevati vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je bistvena okoliščina za določitev datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno razmerje tožnika pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu visokošolski učitelj – redni profesor za krajši delovni čas 28 ur tedensko, dejstvo, na katero utemeljeno opozarja tudi pritožba, da je tožnik od 1. 1. 2017 dalje zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Od tega dne dalje ima tožnik že vzpostavljeno delovno razmerje in je od tega dne že prijavljen v zavarovanje. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da mu je pri toženi stranki delovno razmerje lahko trajalo le do tega datuma.
Pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208.
kilometrina - potni stroški - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - sodna razveza - reintegracija - datum sodne razveze - dejavnost vzgoje in izobraževanja - habilitacija - nova zaposlitev
V skladu s 60. členom Zakona o visokem šolstvu se delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev javno razpisujejo in zasedejo v rokih in na način, kot to določa statut visokošolskega zavoda. Prvi odstavek 150. člena Statuta tožene stranke določa, da zaposleni, ki ni obnovil postopka za izvolitev v naziv, ki je pogoj za opravljanje del, na katera je razporejen, teh del ne sme opravljati. Ob upoštevanju navedene določbe statuta tožnica, ki nima veljavne habilitacije za opravljanje pedagoškega dela na delovnem mestu visokošolski sodelavec - asistent, torej ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje tega dela pri toženi stranki.
V konkretnem primeru je bistvena okoliščina za določitev datuma sodne razveze tožničine pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki dejstvo, da je tožnica od 1. 1. 2017 dalje zaposlena pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Od tega dne dalje ima tožnica že vzpostavljeno delovno razmerje in je od tega dne že prijavljena v zavarovanje. Zato ji je pri toženi stranki delovno razmerje lahko trajalo le do tega datuma.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Iz te določbe izhaja, da tožeči stranki ni treba povrniti stroškov, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Izpolnitev zahtevka s strani tožene stranke namreč smiselno pomeni pripoznavo zahtevka, to pa posledično pomeni, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške, saj je treba umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka šteti kot uspeh tožeče stranke v sporu.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v prvem odstavku 43. člena določajo, da ima zavarovana oseba pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki obsega zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih. Pri tem pa mora izpolnjevati pogoje določene v 44. in 45. členu Pravil. Zdraviliško zdravljenje je mogoče odobriti le v primeru, če gre za zdravstvena stanja, kot so določena v 45. členu. Nadalje pa mora obstajati tudi pričakovanje za povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - pogodba o zaposlitvi - službena potovanja - sprememba kraja opravljanja dela - kraj opravljanja dela
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na sporna delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
Pravilno je tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o nujnem in enotnem sosporništvu vseh etažnih lastnikov posameznih delov, kot solastnikov splošnih skupnih delov k stavbi, vknjiženih pri spornih nepremičninah v primeru uveljavljanja izključne lastninske pravice na teh nepremičninah. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Za vsako spremembo po njenem oblikovanju, kar je tudi sprememba solastniških deležev na skupnih delih ali pa situacija, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini ali nov posamezni del, pa je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, saj gre za pravna dejanja, ki imajo učinke razpolaganja (113. člen SPZ, enako 22. člen SZ-1). Zato pa so tudi etažni lastniki kot solastniki, v korist katerih je na skupnih delih vknjižena solastninska pravica, v zvezi z zahtevkom na ugotovitev priposestvovanja splošnih skupnih delov, nujni in enotni sosporniki.
Pri ugotavljanju potreb otroka je podana soodvisnost z zmožnostmi vsakega od staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb lahko zadovoljijo in obratno. Nujnost zadovoljitve potreb otrok pa tudi pada na njihovi lestvici od primarno življenjskih do prostočasnih.
Pri ugotavljanju obsega potrebe ne gre za matematični pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov, ampak gre zgolj za oceno.
Treba je upoštevati v sodni praksi izoblikovano enotno stališče, da se pri porazdelitvi preživninskega bremena upošteva tudi okoliščino, da praviloma tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, z varstvom, vzgojo in skrbjo bistveno bolj kot drugi skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj. V obravnavanem primeru je delo v zvezi z mld. tožnico, skrb, gospodinjska opravila, njeno varstvo in vzgoja, vsi prevozi, na tožničini materi. Toženec teh obremenitev nima. Niti nima stikov, oziroma so ti minimalni. Takšno dejansko stanje pa pogojuje najmanj izenačitev ugotovljenega stroškovnega bremena med oba preživninska zavezanca.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da ne pogodba o odstopu terjatev in ne njena nadgradnja v obliki „faktoringa“ ne predstavljata pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZPreZP-1. Ker je temeljni posel, na podlagi katerega je bila izdana izvršnica, pogodba o odstopu terjatev, je bila izvršnica izdana v nasprotju z določili ZPreZP-1 in je zato neveljavna (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s 3. členom OZ).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 99.. ZSDU člen 91, 94.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust
Tožena stranka je odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 11 delavcem in torej ni šlo za kolektivne odpuste.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028131
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 212. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 103, 125, 125/1, 270, 270/1.
pristojnost sodišča - plačilo za opravljene storitve - premoženjskopravna razmerja - gospodarski spor - okrožno sodišče - pogodba za nedoločen čas - pacta sunt servanda - prenehanje pogodbe - trditveno in dokazno breme - sprememba zakonodaje - javno naročanje - pogajanja - zavrnitev računa - neizpolnitev obveznosti
Predmet tega postopka je zahtevek za plačilo za opravljene storitve po sklenjeni Pogodbi. Pravdni stranki sta pravni osebi. Gre torej za spor, ki izvira iz premoženjskega razmerja med dvema pravnima osebama in zato v skladu z določilom 1. člen ZPP spada v pristojnost sodišča, in sicer v pristojnost Okrožnega sodišča, ki odloča v gospodarskih sporih.
Zaradi spremembe veljavnih predpisov na področju javnega naročanja, Pogodba sama po sebi ni avtomatično prenehala. Prav tako zaradi spremembe veljavnih predpisov o javnem naročanju izpolnitev nobene od pogodbenih strank ni postala nemogoča. Zato Pogodba ni postala neizvršljiva. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je zaradi spremembe zakonodaje in dolžnosti spoštovanja prava EU pogodba avtomatično neizvršljiva in je pogodbeni stranki nista več dolžni izvrševati.
Obstoj pogajanj med pravdnima strankama o sklenitvi Aneksa k Pogodbi za leto 2014 oziroma za sklenitev nove pogodbe za leto 2014, v skladu z določili Pogodbe in OZ, sam po sebi ne predstavlja razloga za prenehanje veljavnosti Pogodbe. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveščanje tožeče stranke o nezadostnih sredstvih za plačilo storitev, ne predstavlja odpoved pogodbe.
Zavrnitve računov tudi po presoji pritožbenega sodišča same po sebi ne predstavljajo niti odpovedi Pogodbe, niti dokaza o odpovedi Pogodbe. Izkazujejo le nestrinjanje s plačilom zneska navedenega v računu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028448
ZKP člen 76, 76/3. KZ-1 člen 257.
zavrženje nepopolne vloge - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Izraba uradnega položaja je v tem, da uradna oseba kot storilec kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, opravi določeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, vendar ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznega uradnega dejanja, temveč z namenom pridobitve nepremoženjske koristi (zase ali za drugo osebo) ali oškodovanja drugega. Takega namena opis dejanja v vlogah oškodovanke kot tožilke po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ne vsebuje. Zato pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je opis kaznivega dejanja nepopoln, kar pa ima za posledico zavrženje vloge oškodovanke na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-5.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje poslovne listine - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pri tožniku gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot se je od njega zahtevalo. Zaupanje v zakonito delo prodajalca je neobhodno za opravljanje takega dela. Z ugotovljenimi kršitvami je bilo zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno in ni mogoče s tožnikom nadaljevati delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
plačilo premalo izplačane plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Pravilno izhodiščno stališče sodišča prve stopnje je bilo, da je delavec, ki ob vednosti oziroma po navodilih delodajalca dejansko opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto (44. člen ZDR-1), kar velja tudi za javne uslužbence, pri katerih je treba upoštevati tudi posebna pravila, kot v primeru tožnice - znižanje osnovne plače za dva plačilna razreda zaradi nedoseganja izobrazbe (14. člen ZSPJS).
S tem, ko je tožnica zahtevala obračun bruto zneska ter šele po izpolnitvi obveznosti glede davkov in prispevkov (kar pa je po novejši sodni praksi preuranjeno, saj navedena obveznost nastane šele ob plačilu prejemka) izplačilo neto zneska, sodišče pa je toženki naložilo plačilo bruto zneska, tožnici ni bilo prisojeno nekaj več ali nekaj drugega od zahtevanega.
V obravnavani zadevi gre za spor zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju I. kategorije invalidnosti. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 126. členu v zvezi s 93. členom in 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedenih določbah na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti. Nove pravice iz invalidskega zavarovanja je mogoče priznati le, če nastane nov primer invalidnosti. Torej, če ob že ugotovljeni kategoriji invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo za drugo delo s polnim delovnim časom, pride do takšnih sprememb oziroma bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da je mogoče ugotoviti popolno izgubo delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo.