ZZVZZ člen 80.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Ker je sodni izvedenec ugotovil, da je bil tožnik glede na stvarne in časovne omejitve zmožen delati drugo delo, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v času od 1. 2. 2017 do 2. 1. 2018 zmožen za opravljanje dela določenega z odločbo ZPIZ Slovenije, zaradi česar je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 19. 12. 2017 in z dne 29. 11. 2017 ter ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo v okviru odločbe ZPIZ Slovenije z dne 9. 7. 2014, tudi od 1. 12. 2017 do 2. 1. 2018.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 99.. ZSDU člen 91, 94.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust
Tožena stranka je odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 11 delavcem in torej ni šlo za kolektivne odpuste.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028448
ZKP člen 76, 76/3. KZ-1 člen 257.
zavrženje nepopolne vloge - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Izraba uradnega položaja je v tem, da uradna oseba kot storilec kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, opravi določeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, vendar ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznega uradnega dejanja, temveč z namenom pridobitve nepremoženjske koristi (zase ali za drugo osebo) ali oškodovanja drugega. Takega namena opis dejanja v vlogah oškodovanke kot tožilke po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ne vsebuje. Zato pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je opis kaznivega dejanja nepopoln, kar pa ima za posledico zavrženje vloge oškodovanke na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/3, 766, 766/1, 768, 768/1.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastaranje odškodninskega zahtevka - kršitev mandatne pogodbe - začetek teka zastaranja
Za zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitve pogodbe o naročilu se uporablja tretji odstavek 352. člena OZ.
Za začetek teka zastaranje je nepomembno, kdaj je prva toženka storila zatrjevano kršitev pogodbe o naročilu. Na začetek teka zastaralnega roka dan sklenitve sodne poravnave ne vpliva. Nepomembno je tudi, kdaj je bila po poti izvršbe poplačana obveznost iz sodne poravnave. Zastaralni rok torej ne teče šele, ko so bili izplačani tisti zneski, ki naj bi po trditvah tožeče stranke pomenili škodo. Tako je odločilo končno že VS RS v prej navedeni odločbi (II Ips 604/2005), pri čemer se dejansko stanje v tej zadevi razlikuje od tistega v prej navedeni odločbi VS RS le toliko, da je v zadevi VS RS II Ips 604/2005 šlo za izvršitev sodbe, v tej zadevi pa gre za izvršitev sodne poravnave, kot je že bilo pojasnjeno. Odločilno pa je, kdaj so bili tožeči stranki "znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino" škode.
V novejši sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da se znesek otroškega dodatka ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka - gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, pa tudi načina njegovega izračuna - pri izračunu otroškega dodatka se kot prejemek otroka v skladu z 4. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS upošteva tudi odmerjena preživnina; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka. Sodišče prve stopnje se je sicer na navedeno stališče sklicevalo, vendar je zmotno štelo, da velja le pri določitvi preživnine za vnaprej (za obdobje po izdaji sodbe), ne pa tudi za preteklo obdobje, ko je tožnica prejemala otroški dodatek in del otrokovih potreb s tem dodatkom tudi pokrila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028131
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 212. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 103, 125, 125/1, 270, 270/1.
pristojnost sodišča - plačilo za opravljene storitve - premoženjskopravna razmerja - gospodarski spor - okrožno sodišče - pogodba za nedoločen čas - pacta sunt servanda - prenehanje pogodbe - trditveno in dokazno breme - sprememba zakonodaje - javno naročanje - pogajanja - zavrnitev računa - neizpolnitev obveznosti
Predmet tega postopka je zahtevek za plačilo za opravljene storitve po sklenjeni Pogodbi. Pravdni stranki sta pravni osebi. Gre torej za spor, ki izvira iz premoženjskega razmerja med dvema pravnima osebama in zato v skladu z določilom 1. člen ZPP spada v pristojnost sodišča, in sicer v pristojnost Okrožnega sodišča, ki odloča v gospodarskih sporih.
Zaradi spremembe veljavnih predpisov na področju javnega naročanja, Pogodba sama po sebi ni avtomatično prenehala. Prav tako zaradi spremembe veljavnih predpisov o javnem naročanju izpolnitev nobene od pogodbenih strank ni postala nemogoča. Zato Pogodba ni postala neizvršljiva. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je zaradi spremembe zakonodaje in dolžnosti spoštovanja prava EU pogodba avtomatično neizvršljiva in je pogodbeni stranki nista več dolžni izvrševati.
Obstoj pogajanj med pravdnima strankama o sklenitvi Aneksa k Pogodbi za leto 2014 oziroma za sklenitev nove pogodbe za leto 2014, v skladu z določili Pogodbe in OZ, sam po sebi ne predstavlja razloga za prenehanje veljavnosti Pogodbe. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveščanje tožeče stranke o nezadostnih sredstvih za plačilo storitev, ne predstavlja odpoved pogodbe.
Zavrnitve računov tudi po presoji pritožbenega sodišča same po sebi ne predstavljajo niti odpovedi Pogodbe, niti dokaza o odpovedi Pogodbe. Izkazujejo le nestrinjanje s plačilom zneska navedenega v računu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027714
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Določbo desetega odstavka 202.d člena ZP-1 je mogoče razlagati na način, da obveznost iz te določbe vsebuje materialni in formalni del obveznosti. Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilka pravočasno izpolnila materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžna uresničiti v šestih mesecih v obsegu 17 pedagoških ur, ni pa izpolnila formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilka izpolnila bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da storilka ni izpolnila le formalnega dela obveznosti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Pri tožniku gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot se je od njega zahtevalo. Zaupanje v zakonito delo prodajalca je neobhodno za opravljanje takega dela. Z ugotovljenimi kršitvami je bilo zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno.
ZPP člen 269, 269/4.. OZ člen 299, 299/1, 378.. ZPIZ-2 člen 310.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zakonske zamudne obresti - odkupna vrednost
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je toženec, iz katerega sfere izvira vzrok za zamudo oziroma je bilo njegovo ravnanje protipravno, dolžan plačati zakonske zamudne obresti od enkratnega izplačila sredstev, ki tečejo od zamude, ki nastopi po poteku 30 dni po koncu obračunskega obdobja glede na popolno zahtevo za izplačilo, dalje do dneva izplačila sredstev.
Gre za pogodbeno razmerje, zato je pravna podlaga za odločitev podana v OZ. Po splošnem pravilu iz 378. člena OZ je dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti. Po 1. odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Skladno s 310. členom ZPIZ-2 mora toženec izplačati odkupno vrednost najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja (to je meseca), ki se določi glede na dan, ko je bila dana popolna zahteva za izplačilo.
Pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, s čimer je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena ZPP.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 208.
kilometrina - potni stroški - kraj opravljanja dela - službeno potovanje
Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela. Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
Dne 30. 5. 2017 je bilo v hišnem predalčniku tožnika puščeno obvestilo o prispelem pismu z opozorilom, da ga dvigne v 15 dneh. Ker pritožnik pisanja v navedenem roku ni dvignil, se je v skladu s 4. odst. 142. člena ZPP štelo, da mu je bila pošiljka s potekom roka vročena dne 14. 6. 2017. Gre za fikcijo vročitve, določene z ZPP. Vročevalec je naslednji dan 15. 6. 2017 pošiljko pravilno pustil v hišnem predalčniku. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe šteto od 14. 6. 2017 dalje se je iztekel 29. 6. 2017. Dne 9. 8. 2017 vložena pritožba je prepozna.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sodbo - vrednost spornega predmeta - pristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - dvom v nepristanskost
Neutemeljeno se toženec zavzema za odmero zadevne sodne takse po tarifni številki 30010 ZST-1. Navedena tarifna številka se namreč uporablja le, ko gre za posebne pritožbe, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. V obravnavani zadevi pa je toženec vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje (meritorno) odločilo o glavni stvari, takšna pritožba pa je posebej taksirana v tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1.
S pritožbenimi navedbami v smeri, da naj bi tožeča stranka vrednost spornega predmeta v tožbi določila previsoko, je toženec glede na določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP prepozen, tudi sicer pa višina vrednosti spornega predmeta (in s tem sodne takse) v rednem postopku ni odvisna od utemeljenosti tožbenega zahtevka, v pritožbenem postopku pa ne od utemeljenosti pritožbe zoper sodbo.
Stranka lahko očitek pristranskosti v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji odločbe. Ker prvostopenjska sodnica v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
Pri ugotavljanju potreb otroka je podana soodvisnost z zmožnostmi vsakega od staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb lahko zadovoljijo in obratno. Nujnost zadovoljitve potreb otrok pa tudi pada na njihovi lestvici od primarno življenjskih do prostočasnih.
Pri ugotavljanju obsega potrebe ne gre za matematični pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov, ampak gre zgolj za oceno.
Treba je upoštevati v sodni praksi izoblikovano enotno stališče, da se pri porazdelitvi preživninskega bremena upošteva tudi okoliščino, da praviloma tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, z varstvom, vzgojo in skrbjo bistveno bolj kot drugi skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj. V obravnavanem primeru je delo v zvezi z mld. tožnico, skrb, gospodinjska opravila, njeno varstvo in vzgoja, vsi prevozi, na tožničini materi. Toženec teh obremenitev nima. Niti nima stikov, oziroma so ti minimalni. Takšno dejansko stanje pa pogojuje najmanj izenačitev ugotovljenega stroškovnega bremena med oba preživninska zavezanca.
Pravilno je tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o nujnem in enotnem sosporništvu vseh etažnih lastnikov posameznih delov, kot solastnikov splošnih skupnih delov k stavbi, vknjiženih pri spornih nepremičninah v primeru uveljavljanja izključne lastninske pravice na teh nepremičninah. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Za vsako spremembo po njenem oblikovanju, kar je tudi sprememba solastniških deležev na skupnih delih ali pa situacija, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini ali nov posamezni del, pa je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, saj gre za pravna dejanja, ki imajo učinke razpolaganja (113. člen SPZ, enako 22. člen SZ-1). Zato pa so tudi etažni lastniki kot solastniki, v korist katerih je na skupnih delih vknjižena solastninska pravica, v zvezi z zahtevkom na ugotovitev priposestvovanja splošnih skupnih delov, nujni in enotni sosporniki.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - pogodba o zaposlitvi - službena potovanja - sprememba kraja opravljanja dela - kraj opravljanja dela
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na sporna delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Pogoj za zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga je eno utemeljeno pisno opozorilo podano v roku enega leta, razen če je s kolektivno pogodbo drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda njen zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba.
plačilo v izvršbi - razveljavitev izvršilnega naslova - nasprotna izvršba - pravdni postopek - neupravičena pridobitev
Tožena stranka kot upnica je v situaciji, ko je tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo, sprejela tveganje, da bo izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagala izvršbo, pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Z razveljavitvijo izvršilnega naslova pa je skladno z določbo 67. člena ZIZ tožeča stranka kot dolžnik pridobila pravico, da od tožene stranke kot upnika zahteva, da ji vrne tisto, kar je z izvršbo dobila.
V konkretnem primeru je bil razveljavljen izvršilni naslov in ne sklep o izvršbi, vendar tožena stranka zmotno meni, da lahko zadrži tisto, kar je prejela na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ker je odločilno, da je bil razveljavljen izvršilni naslov kot pravna podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Sklep o izvršbi je smel biti realiziran, vendar kasnejša razveljavitev izvršilnega naslova omogoča dolžniku, da tisto, kar je upnik v izvršbi prejel vrne dolžniku po pravilih o nasprotni izvršbi ali pa sme dolžnik zahtevati vračilo v pravdnem postopku.
KZ-1 člen 176.. ZDR-1 člen 53, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - suspenz - sodna razveza - denarno povračilo - obrazložitev odpovedi
V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti povsem jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti tako vsebinsko kot časovno opredeljen. Dopustno sicer je, da delodajalec v sodnem postopku podrobneje obrazloži razlog, sicer pa je potrebno v odpovedi navesti vse kar je razlog za odpoved, kar mora biti dovolj konkretizirano, da se lahko delavec zagovarja, potrebno pa je to tudi zaradi tega, da sodišče lahko presodi tudi ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno na podlagi 109. člena ZDR-1, ki jo mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga ter v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Delodajalcu sicer ni potrebno pravilno kazensko pravno okvalificirati kršitve delavca v smislu določb kazenskega zakonika, mora pa kršitve navesti oziroma opredeliti tako, da bo možna sodna presoja.