Kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1 je lahko storjeno, če storilec izpolni zakonske znake ene od alternativno določenih oblik kaznivega dejanja, saj so te izvršitvene oblike v zakonu navedene alternativno in ne kumulativno. Kaznivo dejanje pa bo storjeno tudi z ravnanjem, ki pomeni izpolnitev dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj, zaradi česar se izvršitvena načina vpis lažnih podatkov v poslovne listine in s podpisom potrditi listino z lažno vsebino ne izključujeta pri izvršitvi enega kaznivega dejanja po prvem odstavku 235. člena KZ-1 in je to dejanje lahko storjeno (poleg na ostale načine) bodisi na eden bodisi na drugi način, lahko pa tudi na oba načina.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 99.. ZSDU člen 91, 94.. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust
Tožena stranka je odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 11 delavcem in torej ni šlo za kolektivne odpuste.
Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).
Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018.
Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
ZDR-1 člen 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110-1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je v zadnjih mesecih v spornem obdobju aktivno nastopal kot prokurist konkurenčne družbe in se s poslovnimi partnerji tožene stranke dogovarjal za posle v zvezi z optičnim omrežjem za konkurenčno družbo (1. kršitev iz odpovedi). S takšnim ravnanjem je tožnik kršil konkurenčno prepoved, zato je podana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik storil naklepno.
Tožena stranka je skladno z 240. členom ZUP pravilno ugotovila, da je bila pritožba vložena prepozno, torej po izteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. Skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP je utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrgla.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027714
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Določbo desetega odstavka 202.d člena ZP-1 je mogoče razlagati na način, da obveznost iz te določbe vsebuje materialni in formalni del obveznosti. Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilka pravočasno izpolnila materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžna uresničiti v šestih mesecih v obsegu 17 pedagoških ur, ni pa izpolnila formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilka izpolnila bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da storilka ni izpolnila le formalnega dela obveznosti.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sodbo - vrednost spornega predmeta - pristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - dvom v nepristanskost
Neutemeljeno se toženec zavzema za odmero zadevne sodne takse po tarifni številki 30010 ZST-1. Navedena tarifna številka se namreč uporablja le, ko gre za posebne pritožbe, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. V obravnavani zadevi pa je toženec vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje (meritorno) odločilo o glavni stvari, takšna pritožba pa je posebej taksirana v tarifni številki 1121 taksne tarife ZST-1.
S pritožbenimi navedbami v smeri, da naj bi tožeča stranka vrednost spornega predmeta v tožbi določila previsoko, je toženec glede na določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP prepozen, tudi sicer pa višina vrednosti spornega predmeta (in s tem sodne takse) v rednem postopku ni odvisna od utemeljenosti tožbenega zahtevka, v pritožbenem postopku pa ne od utemeljenosti pritožbe zoper sodbo.
Stranka lahko očitek pristranskosti v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji odločbe. Ker prvostopenjska sodnica v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
Dne 30. 5. 2017 je bilo v hišnem predalčniku tožnika puščeno obvestilo o prispelem pismu z opozorilom, da ga dvigne v 15 dneh. Ker pritožnik pisanja v navedenem roku ni dvignil, se je v skladu s 4. odst. 142. člena ZPP štelo, da mu je bila pošiljka s potekom roka vročena dne 14. 6. 2017. Gre za fikcijo vročitve, določene z ZPP. Vročevalec je naslednji dan 15. 6. 2017 pošiljko pravilno pustil v hišnem predalčniku. Petnajst dnevni rok za vložitev pritožbe šteto od 14. 6. 2017 dalje se je iztekel 29. 6. 2017. Dne 9. 8. 2017 vložena pritožba je prepozna.
ZPP člen 108, 108/4, 360, 360/1. ZST-1 člen 1, 1/3.
dopolnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nerelevantne pritožbene navedbe
Tožena stranka ne izpodbija odločilne ugotovitve v razlogih izpodbijanega sklepa, da ni sledila pozivu sodišča in predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse ni dopolnila s podatkom o njenem EMŠO. Na pritožbene razloge, ki se sploh ne tičejo izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje ne bo odgovarjalo, ker niso pravno pomembni za odločitev v pritožbenem postopku.
plačilo v izvršbi - razveljavitev izvršilnega naslova - nasprotna izvršba - pravdni postopek - neupravičena pridobitev
Tožena stranka kot upnica je v situaciji, ko je tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo kot izredno pravno sredstvo, sprejela tveganje, da bo izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagala izvršbo, pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Z razveljavitvijo izvršilnega naslova pa je skladno z določbo 67. člena ZIZ tožeča stranka kot dolžnik pridobila pravico, da od tožene stranke kot upnika zahteva, da ji vrne tisto, kar je z izvršbo dobila.
V konkretnem primeru je bil razveljavljen izvršilni naslov in ne sklep o izvršbi, vendar tožena stranka zmotno meni, da lahko zadrži tisto, kar je prejela na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ker je odločilno, da je bil razveljavljen izvršilni naslov kot pravna podlaga za vložitev predloga za izvršbo. Sklep o izvršbi je smel biti realiziran, vendar kasnejša razveljavitev izvršilnega naslova omogoča dolžniku, da tisto, kar je upnik v izvršbi prejel vrne dolžniku po pravilih o nasprotni izvršbi ali pa sme dolžnik zahtevati vračilo v pravdnem postopku.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Pri tožniku gre za delavca na delovnem mestu prodajalca, ki je bil ves čas v stiku z denarjem in za katerega se je ugotovilo, da prav pri poslovanju s strankami in pri tem z denarjem ni ravnal tako, kot se je od njega zahtevalo. Zaupanje v zakonito delo prodajalca je neobhodno za opravljanje takega dela. Z ugotovljenimi kršitvami je bilo zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno.
Po določbi prvega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika ima tožnik kot oškodovanec pravico do povrnitve izgubljenega dobička, pri čemer se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na osebne okoliščine, ki pa ga zaradi toženčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028131
ZPP člen 1, 32, 32/2, 32/2-7, 212. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 103, 125, 125/1, 270, 270/1.
pristojnost sodišča - plačilo za opravljene storitve - premoženjskopravna razmerja - gospodarski spor - okrožno sodišče - pogodba za nedoločen čas - pacta sunt servanda - prenehanje pogodbe - trditveno in dokazno breme - sprememba zakonodaje - javno naročanje - pogajanja - zavrnitev računa - neizpolnitev obveznosti
Predmet tega postopka je zahtevek za plačilo za opravljene storitve po sklenjeni Pogodbi. Pravdni stranki sta pravni osebi. Gre torej za spor, ki izvira iz premoženjskega razmerja med dvema pravnima osebama in zato v skladu z določilom 1. člen ZPP spada v pristojnost sodišča, in sicer v pristojnost Okrožnega sodišča, ki odloča v gospodarskih sporih.
Zaradi spremembe veljavnih predpisov na področju javnega naročanja, Pogodba sama po sebi ni avtomatično prenehala. Prav tako zaradi spremembe veljavnih predpisov o javnem naročanju izpolnitev nobene od pogodbenih strank ni postala nemogoča. Zato Pogodba ni postala neizvršljiva. Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je zaradi spremembe zakonodaje in dolžnosti spoštovanja prava EU pogodba avtomatično neizvršljiva in je pogodbeni stranki nista več dolžni izvrševati.
Obstoj pogajanj med pravdnima strankama o sklenitvi Aneksa k Pogodbi za leto 2014 oziroma za sklenitev nove pogodbe za leto 2014, v skladu z določili Pogodbe in OZ, sam po sebi ne predstavlja razloga za prenehanje veljavnosti Pogodbe. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da obveščanje tožeče stranke o nezadostnih sredstvih za plačilo storitev, ne predstavlja odpoved pogodbe.
Zavrnitve računov tudi po presoji pritožbenega sodišča same po sebi ne predstavljajo niti odpovedi Pogodbe, niti dokaza o odpovedi Pogodbe. Izkazujejo le nestrinjanje s plačilom zneska navedenega v računu.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/3, 766, 766/1, 768, 768/1.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastaranje odškodninskega zahtevka - kršitev mandatne pogodbe - začetek teka zastaranja
Za zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitve pogodbe o naročilu se uporablja tretji odstavek 352. člena OZ.
Za začetek teka zastaranje je nepomembno, kdaj je prva toženka storila zatrjevano kršitev pogodbe o naročilu. Na začetek teka zastaralnega roka dan sklenitve sodne poravnave ne vpliva. Nepomembno je tudi, kdaj je bila po poti izvršbe poplačana obveznost iz sodne poravnave. Zastaralni rok torej ne teče šele, ko so bili izplačani tisti zneski, ki naj bi po trditvah tožeče stranke pomenili škodo. Tako je odločilo končno že VS RS v prej navedeni odločbi (II Ips 604/2005), pri čemer se dejansko stanje v tej zadevi razlikuje od tistega v prej navedeni odločbi VS RS le toliko, da je v zadevi VS RS II Ips 604/2005 šlo za izvršitev sodbe, v tej zadevi pa gre za izvršitev sodne poravnave, kot je že bilo pojasnjeno. Odločilno pa je, kdaj so bili tožeči stranki "znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino" škode.
V novejši sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da se znesek otroškega dodatka ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka - gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država, pa tudi načina njegovega izračuna - pri izračunu otroškega dodatka se kot prejemek otroka v skladu z 4. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS upošteva tudi odmerjena preživnina; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka. Sodišče prve stopnje se je sicer na navedeno stališče sklicevalo, vendar je zmotno štelo, da velja le pri določitvi preživnine za vnaprej (za obdobje po izdaji sodbe), ne pa tudi za preteklo obdobje, ko je tožnica prejemala otroški dodatek in del otrokovih potreb s tem dodatkom tudi pokrila.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - pogodba o zaposlitvi - službena potovanja - sprememba kraja opravljanja dela - kraj opravljanja dela
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na sporna delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4, 5, 5/1.
plačilo za dejansko opravljeno delo - javni uslužbenec - plača - opis delovnega mesta
Bistvena dilema spora je, ali je delavec, ki opravlja del delovnega časa naloge delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, preostali del delovnega časa pa naloge drugega, vendar enako vrednotenega delovnega mesta, s tem da ne gre za delo preko polnega delovnega časa, sploh upravičen do kakšnega plačila in na kakšni podlagi.
Za odločitev o tožnikovi terjatvi je ključno zlasti vprašanje nastanka prikrajšanja ter kvečjemu še vprašanje plačila za (enako) opravljeno dejansko delo.
sodno varstvo - obstoj delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sprememba delodajalca
Če je delovno razmerje res prešlo na toženko, kar niti še ni bilo ugotavljano v dokaznem postopku, ampak je za sedaj s strani tožnika zgolj zatrjevano, to ni odločilno za presojo pravočasnosti tožbe, ampak za odločitev o glavni stvari. Prav tako tožnik zaradi tega, ker s tožbo zoper družbo ni izpodbijal odpovedi po tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ni prekludiran za uveljavljanje varstva na ugotovitev obstoja delovnega razmerja zoper toženko po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1. Rok 30 dni za izpodbijanje odpovedi iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 ni nujno tudi rok za uveljavljanje zahtevkov zoper prevzemnika. V praksi pogosto je tako, ni pa to nujno.