ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - reparacija - reintegracija - sodna razveza - dvojno zavarovanje - samostojni podjetnik - odvetnik - nova zaposlitev
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje oziroma ugotovitev trajanja delovnega razmerja ter s tem povezani reparacijski zahtevek za čas od določenega dne do vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki, ker delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah in ker tožnici ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja za čas opravljanja samostojne dejavnosti (s. p.) oziroma odvetništva, ker istočasno ne more biti zaposlena še pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Pritožbeno sodišče meni, da je navedeno stališče napačno. Res je sicer, da delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah, vendar se z odločitvijo o priznanju obstoja delovnega razmerja v času, ko je delavec že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi, tak položaj vzpostavi le do izvršitve sodbe, ki se izvrši tudi tako, da se pri ZPIZ izvede postopek za spremembo zavarovalne podlage. Ne drži pa stališče, da delavcu (nikoli) ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja le iz razloga, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi kot samostojni podjetnik (oziroma odvetnik), to je kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-2. Zavarovanje po določeni zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z določbami ZPIZ-2. Že iz določbe 80. člena ZMEPIZ-1, zlasti pa iz določbe 83. člena tega zakona, izhaja, da je na podlagi odločitve v delovnih sporih določeno ugotavljanje oziroma sprememba zavarovalne podlage. Tudi določbe ZPIZ-2 (zlasti drugi odstavek 13. člena) niso ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja v okviru vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če delavcu, ki je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obvezno zavarovan po drugi zavarovalni podlagi, pogodba o zaposlitvi ne bi nezakonito prenehala.
Glede na odločitve VDSS oziroma VS RS je torej v določenih primerih možno, da pride do položaja, ko pri delavcu obstajata dve zavarovalni podlagi za vključitev v obvezno zavarovanje, ta položaj pa se rešuje v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki določa, da se oseba, če hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Na prvem mestu (v 14. členu ZPIZ-2) so med obvezno zavarovanimi osebami navedeni delavci v delovnem razmerju.
V konkretni zadevi je tožnica pričela opravljati samostojno dejavnost in nato odvetništvo zaradi reševanja svojega socialnega položaja. Samozaposlitev delavca, s katero delavec le zmanjšuje škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca, ne sme biti v škodo delavcu oziroma zaradi tega ne sme biti prikrajšan. V vsakem primeru je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi bila prikrajšana, če ji obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan samo zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postala samostojna podjetnica oziroma odvetnica, zlasti če se upoštevajo razmeroma skromni rezultati poslovanja tožnice kot samostojne podjetnice oziroma odvetnice.
SPZ člen 142, 142/3, 170, 171, 177. ZN člen 42. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 20, 21.
izvršljiv notarski sporazum - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica - zastavna pravica na premičninah - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - listine, ki so podlaga za zahtevani vpis - dokazna ocena
Pritožbeno stališče, da brez zahteve toženke za vpis NZP v register do ustanovitve NZP sploh ne more priti, je pravno zmotno; NZP se ustanovi (in učinkuje med strankami) že s samo sklenitvijo notarskega sporazuma (171. člen SPZ), ki se šteje kot razpolagalni posel, vknjižba v register pri AJPES pa je drugi pogoj za njen nastanek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028219
OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 52, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 94, 94/2, 286, 289, 200b. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 44, 61, 61/3, 77, 77/2. ZPP člen 154, 154/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odškodninska odgovornost izvršitelja - nepravilno ravnanje izvršitelja v izvršilnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvršba na premičnine - vzročna zveza - premoženjska škoda - namerna povzročitev škode - preklic javne dražbe - zapisnik o javni dražbi - javna listina - nedopustne pritožbene novote - predmet rubeža - iz izvršbe izvzeti predmeti - toplotna črpalka - načelo odprtega sojenja - vnaprejšnja dokazna ocena - kupec kot z upnikom povezana oseba - disciplinski postopek zoper izvršitelja - sorazmerno majhen uspeh
Predmet presoje v predmetni zadevi je bila škoda, ki je nastala tožniku kot dolžniku zaradi ravnanj oziroma opustitev izvršitelja pri vodenju izvršbe na premičnine. Zatrjevana odškodninska odgovornost toženca (izvršitelja) glede vrste stvari ni podana. Glede na to, da je objekt izgledal nenaseljen, da tožnik tudi ni zahteval izvzetja zarubljenih stvari iz izvršbe in da je celo sam ponudil toplotno črpalko, se pri izvršitelju upravičeno ni vzpostavil dvom, da gre za svari, ki bi bile lahko izvzete iz izvršbe, zato jih je utemeljeno rubil in tudi prodal na javni dražbi.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00028059
ZZK-1 člen 87, 87/2, 87/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 155.
uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev koristi - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - enotno in nujno sosporništvo - solastniki - potrebni stroški
Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).
Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.
Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
zahteva za uveljavljanje odškodnine - vznemirjanje lastninske pravice - posegi v lastninsko pravico - protipravni poseg - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg brez soglasja - soglasje za ureditev dovozne poti - bistveno spremenjene razmere - poškodovanje in uničenje objekta - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - dokaz s postavitvijo izvedenca - določitev izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - posedanje površin - dokazna ocena izvedenskega mnenja - predpravdno izvedensko mnenje
Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu.
Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1.
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
postopek osebnega stečaja - zaključek stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - seznam neplačanih priznanih terjatev - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prepozne navedbe - identiteta strank - ugotavljanje istovetnosti upnika - prijava terjatve - pisna pomota
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v tej zadevi izveden postopek preizkusa terjatev (izdanih je bilo več sklepov o preizkusu terjatev, ki so vsi postali pravnomočni). Upravitelj je tako imel podlago za izdelavo Seznama neplačanih in priznanih terjatev (v nadaljevanju: Seznam). Dolžnik je imel možnost, da v postopku preizkusa terjatev prereka pravočasno prijavljene terjatve upnikov, če je ocenil, da ne obstajajo (prvi odstavek 64. člena ZFPPIPP). Vendar višje sodišče ugotavlja, da te svoje možnosti ni izkoristil. V tej fazi postopka pa je dolžnik s svojimi navedbami prepozen. O obstoju vseh prijavljenih terjatev je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa utemeljeno sledilo Seznamu (drugi in tretji odstavek 396. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00028975
OZ člen 86, 86/1.. ZFPPIPP člen 386, 386/2.. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1, 243/2, 243/2-1.. ZPP člen 19, 19/2, 32, 32/2, 32/2-8, 44, 44/2, 286.b.
osebni stečaj dolžnika - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - ničen pravni posel - izbrisna tožba - stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je s tem v nasprotju, nima pravnega učinka (drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP) in je torej nično (prvi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00028983
ZPND člen 3, 19.
nasilje v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja določeni osebi - osebnostne pravice - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstancirane navedbe
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v odnosu med strankama ni moč sklepati o ogroženosti predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca, ki bi imela za posledico izrek ukrepov po 19. členu ZPND (ki bi terjal takojšnjo zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja).
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/2, 52/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - ustna obravnava - zapisnik o ustni obravnavi - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - ustno podajanje izvedenskega mnenja - postavitev izvedenca cestnoprometne stroke
Da iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, kdaj je posamezna priča pristopila in kdaj je končala s pričanjem, je posledica dejstva, da sodišče ni opravilo niz samostojnih narokov za izvedbo dokazov, temveč ustno obravnavo, v takem primeru pa se v zapisnik ne vpisuje uro začetka in konca posameznega pričanja. Kljub temu je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 18. 2. 2019 jasno navedlo, da je zaslišanje izvedenca trajalo eno uro in je temu verjeti, zlasti ko tudi sam pritožnik ne podaja trditev o tem, da bi bila taka ugotovitev napačna.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 3. 2018 pisno izdelano izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno, kar je tudi prepričljivo obrazložilo, tudi priprave na ustno podajanje mnenja ni mogoče oceniti drugače kot zahtevno, ne glede na obdolženčevo mnenje, da je izvedenec zgolj prebral svoje pisno izvedensko mnenje, čemur pa zapisnik o ustni obravnavi ne pritrjuje.
Če traja čakanje na narok skupaj z narokom do pol ure, izvedencu pripada samo plačilo za udeležbo na naroku. Če pa je čakanje trajalo več kot pol ure, se prizna tudi prve začete pol ure.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a.. GZ člen 93, 93/6.
vknjižba stavbne pravice - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - legalizacija stavbe
Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.
JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00029891
URS člen 25. ZZVZZ člen 66. ZNIRPJU člen 2, 3, 3/4. ZPP člen 337.
osebe javnega prava - plače javnih uslužbencev - odprava plačnih nesorazmerij - pogodbena obveznost - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
ZPP člen 154, 163, 163/7, 165, 165/1, 274, 275, 392, 392/3, 393, 393/1. ZPP-E člen 107, 108, 108/1, 132. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. URS člen 23.
sodna poravnava - pravica do sodnega varstva - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok za tožbo - zamuda subjektivnega roka - razlogi za izpodbijanje - seznanitev z razlogom - zavrženje tožbe - prehodne in končne določbe - novela ZPP-E - odločanje o pravdnih stroških - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - predhodni preizkus tožbe - nevezanost na pravno podlago
Ob upoštevanju začetka uporabe relevantnih določb tretjega odstavka 392. člena in prvega odstavka 393. člena ZPP z dnem 14.3.2017 in pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bile pritožnice oziroma F. G. seznanjene z razlogom za izpodbijanje že bistveno pred 13.9.2017, se je do vložitve tožbe dne 13.12.2017 subjektivni trimesečni rok nedvomno že iztekel, četudi se začetek teka tega roka šteje od 14.3.2017, ko so tožeče stranke sploh pridobile možnost vložitve tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029045
OZ člen 46, 46/2, 122, 417, 1035, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 1/18, 1/29, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24.
asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.
ZIZ člen 64, 64/1, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba zaradi izterjave denarne terjatve - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - ugovor tretjega - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - osebna služnost - odlog izvršbe na predlog tretjega - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Pravica tretjega na predmetu izvršbe mora biti takšne kvalitete, da bi prodaja pomenila nedopusten poseg v pravni položaj tretjega. Le v primeru obstoja takšne pravice upniku ni mogoče dopustiti izvršbe na dolžnikov predmet. Stališče prvostopenjskega sodišča, da osebna služnost, ki jo tretja uveljavljata v ugovoru, ni take vrste pravice, da bi predstavljala oviro za predmetno izvršbo zaradi uveljavitve denarne terjatve s prodajo sporne nepremičnine, je pravilno. To je običajno (so)lastninska pravica oziroma druga, po učinkih istovrstna pravica, ne pa osebna služnost.
Relevantne okoliščine pri presoji ugovora tretjih ne predstavlja niti pravnoposlovna prepoved odtujitve in obremenitve v korist tretjih, saj je ta lahko ovira le za pravnoposlovne odsvojitve nepremičnin, ne pa za prodajo nepremičnin na prisilni javni dražbi.
parkiranje na javnih površinah - ustavitev in parkiranje
Strinjati se je sicer s prvostopnim sodiščem, da je ne glede na lastništvo površina okoli trgovskega centra javno dostopna površina, saj so na njej označeni parkirni prostori in v tem delu ni pritožbi pritrditi, da ni šlo za javno dostopno površino in da gre za parkirišče, ki je namenjeno lastniku zemljišča. Se pa tudi pritožbenemu sodišču postavlja dvom v obdolženčevo krivdo, zlasti iz razloga, ker je obdolženec na tej površini ustavil izključno zaradi ukaza policije, ni pa imel namena parkirati, zato razlogi prvega sodišča (točka 6), ko zaključuje, da je obdolženec ob ugotovljenem dogajanju bil dolžan upoštevati parkirne označbe in da se je zavedal, da je na tem mestu prepovedano parkiranje, pa je vseeno privolil v takšen način ravnanja in s tem ravnal z eventualnim naklepom, ne prepričajo, zlasti, ker je tudi policist L. (izpoved na listni št. 37) pojasnil, da v primeru, če bi on vodil postopek z obdolžencem, mu ne bi očital storitve tega prekrška, zlasti še, ker je vzporedno z obdolženčevim vozilom na istem mestu ustavilo tudi policijsko vozilo, kar kaže, da je šlo za ukrepanje policije in policijsko vožnjo za obdolženčevim vozilom, kateremu je bilo ukazano, da na primernem mestu takoj ustavi. Primerno mesto pa je bila parkirna površina, ne glede na talne označbe.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - zamudne obresti
Sodišče določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog upravitelja (prvi odstavek 356. člena ZFPPIPP). Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). O plačilu stroškov stečajnega postopka vodi posle stečajnega dolžnika in izvaja naloge in pristojnosti, določene v zakonu (97. člen ZFPPIPP). Upnik glede na navedeno ni tisti, ki bi lahko sodišču prve stopnje predlagal izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Če je terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, mora upnik plačilo terjatve zahtevati od dolžnika, ki ga zastopa upravitelj. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik ne more sodišču predlagati izdaje sklepa o stroških stečajnega postopka mimo upravitelja.