CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00027955
ZNP člen 11. ZPP člen 21, 189, 189/2, 215, 309a.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdi - pristojnost okrajnega sodišča - ustavitev pravdnega postopka - ugovor litispendence - nedopusten dokaz - izločitev dokazov - pravilo o dokaznem bremenu
Za presojo utemeljenosti ugovora litispendence je pomembno le vprašanje, ali gre za istovrsten zahtevek in ali postopek teče med istima strankama, ne pa tudi vprašanje, ali sta oba postopka iste vrste.
Po 309.a členu ZPP listin, ki vključujejo konkretne ponudbe nasprotne stranke za poravnavo, ki so bile predložene v pogajanjih ali postopkih za sporazumno rešitev spora, ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku. Predložena listina je nedopusten dokaz, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko njegove vsebine pri odločitvi ni upoštevalo. V kolikor je dokaz z listino zaradi njene vsebine nedopusten, je nedopustno tudi dokazovanje njene vsebine na drug način.
predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe
Ker tožnik tudi na poziv sodišča ni dokazal, da bi pred pravdo od državnega odvetništva zahteval mirno rešitev spora v zvezi s to zadevo, je sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).
OZ člen 200, 200/2, 201, 202, 202/1. ZPP člen 286.
nujna gestija - sanitarna sečnja - potrebni in koristni stroški
Tožeča stranka ničesar več ne dolguje, iz lastnih sredstev tudi ni založila ničesar, kar še ne bi dobila poravnano, kar utemeljuje sklep, da nima več nobene obveznosti, katere prevzem bi lahko zahtevala od tožene stranke. Tožeča stranka tudi ni navedla, da je naredila obračun (iz katerega bi bile razvidne tako koristi kot obveznosti iz posla), iz katerega bi izhajalo, da ji je tožena stranka še karkoli dolžna.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 214, 214/1, 224. ZPP člen 394, 394-9.
sklep o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - pravnomočna odločitev o tožbi - vloženo izredno pravno sredstvo - revizija - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev in mirovanje postopka - obnova postopka
Vloženo izredno pravno sredstvo ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 158, 283, 384. ZPrCP člen 92.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost imetnika domače živali - obojestranska krivda - soprispevek oškodovanca - ustrezen nadzor nad živaljo - ustreznost nadzora nad psom - domača žival - odškodnina zaradi poškodbe živali - pogin živali - odškodnina zaradi smrti živali - alternativna obveznost - nadomestna izpolnitev
Upoštevaje ozko, ledeno in strmo cestišče ter dejstvo, da je tožnica slišala približujoči se avtomobil, ob tem pa psa ni pritegnila bližje k sebi, sodišče ocenjuje, da je tožnica soprispevala k nastanku škodnega dogodka.
V obravnavanem primeru sicer ni šlo za škodo, ki bi jo povzročila domača žival, pač pa je bila domača žival poškodovana (uničena, ubita). Vendar je po presoji dolžni standard varovanja domače živali ves čas enak - da ne poškoduje dobrin drugih in da sama ni poškodovana.
Čeprav je tožnica z vzrediteljem v potrdilo o plačilu zapisala, da gre pri plačilu protivrednosti v višini 2000 EUR za nadomestno izpolnitev, je bila v resnici pogodbeno določena alternativna obveznost: tožnica je bila vzreditelju dolžna izročiti dva mladiča ali pa plačati njuno protivrednost. Z nezmožnostjo izpolnitve prve alternative, tj. izročitvijo dveh mladičev, tako tožnica ni bila prosta izpolnitve obveznosti druge alternative, tj. plačila protivrednosti dveh mladičev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028113
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 115, 115/1. ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 383.
uboj - poskus uboja - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja v razlogih - izvedenec psihiatrične stroke - odločilno dejstvo - neprištevnost storilca - bistveno zmanjšana prištevnost
Logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva obrazložitev pa je v izpodbijani sodbi, kot že rečeno, izostala. Sodišče prve stopnje se namreč do navedenih zaključkov izvedenca, ki bi lahko kazali tudi na obdolženkino neprištevnost, sploh ni opredelilo in ni pojasnilo, zakaj torej kljub vsemu navedenemu šteje, da je bila obdolženkina zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje, bistveno zmanjšana.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče v namen postavitve pod skrbništvo res lahko po uradni dolžnosti izvede dokazni postopek s postavitvijo izvedenca, kot to navaja pritožba, vendar pa morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Navajanje hipotetičnih situacij, ki se v praksi lahko izkažejo za pogoste, za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo ne zadostuje. Okoliščine, zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, so lahko raznolike, zato jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati, na podlagi njih pa šele lahko sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ni namreč dolžnost sodišča, kot to zmotno meni pritožba, da samo ugotavlja okoliščine, na podlagi katerih bi bilo potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve osebe pod skrbništvo. Ravno centri za socialno delo, kot strokovna inštitucija, so namreč tisti, katerim je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, poznavanje družine ter hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno. Predvsem je ena izmed njihovih nalog tudi delo na terenu.
ZPP člen 142, 142/4. ZS člen 83, 83/3. ZIZ člen 15, 29b, 29b/5.
vročanje sodnih pisanj - roki - dan, ko se rok izteče - fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - sodne počitnice - iztek roka - prevzem sodnega pisanja - procesni rok - rok za prevzem pošiljke
V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru plačilo sodne takse za ugovor po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se tako kot bistveno izkaže vprašanje ali 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče ali ne.
Vrhovno sodišče RS se je v Načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 že opredelilo do tega, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega je mogoče zaključiti, da 15. dnevni rok kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - nedoločnost tožbenega zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - trditveno in dokazno breme - laična stranka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.
Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028540
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 131.
vzročna zveza - škoda zaradi telesnih poškodb - nedopustno ravnanje - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - izvedenec medicinske stroke - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pravilnost izvedenskega mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - ustno zaslišanje izvedenca
Izvedenec je lahko izhajal le iz podatkov, ki jih je imel na voljo, če pa bi tožnik želel podrobnejše izračune, bi moral predlagati dopolnitev mnenja oziroma izvedenčevo ustno pojasnilo na naroku. Tega pa ni storil, ampak je vztrajal pri postavitvi novega izvedenca, za kar pa ni bilo utemeljenega razloga.
Če je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvoumna v smislu, da so pri trčenju na telo oškodovanca delovale minimalne sile in do poškodb (na telesu oškodovanca) ni moglo priti, je moč odločiti tudi brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 27. ZBPP člen 22.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja
Že vrednost nepremičnin v Republiki Hrvaški, glede katerih toženec ni z ničemer izkazal, da z njimi ne more razpolagati (jih prodati, oddati v najem), upoštevaje višino sodne takse (345,00 EUR), zadostuje za odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škoda
Do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3, 163.
upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dedovanje kmetijskih zemljišč - vinogradništvo - delo na kmetiji - posredovanje podatkov - varstvo pravic in pravnih koristi
Sodišče prve stopnje bi glede na trditve pritožnika, ki jih je dal v zapuščinskem postopku, moralo izvesti z njegove strani predlagane dokaze. Izvedba teh dokazov je potrebna predpostavka za presojo, ali ima oseba, ki je bila določena kot upraviteljica zapuščine, sposobnosti za vodenje kmetije, in ali so utemeljena pričakovanja, da bo upravljala s kmetijo na način, da bodo zavarovani interesi vseh dedičev. Z vnaprejšnjo zavrnitvijo dokazov, s katerimi je pritožnik dokazoval odločilna dejstva glede določitve upravitelja zapuščine, je sodišče prve stopnje poseglo v njegovo pravico do izjave.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka
Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - napotitev na strokovno usposabljanje - službena pot
Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).
začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - načelo najblažjega posega
Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
razmerja med starši in otroki - določitev stikov - izvedensko mnenje - sodna poravnava
Izhajajoč iz namena stikov (zagotavljanje otrokovih koristi – prvi odstavek 106. člena ZZZDR) in temeljne dolžnosti staršev, izvirajoče iz njihove roditeljske pravice (zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok – 4. člen ZZZDR), je vsak starš dolžan poiskati tudi ustrezno strokovno pomoč (v konkretnem primeru z namenom, da se izboljša funkcioniranje roditelja v starševski vlogi), kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029265
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - pogodbena odgovornost - adrenalinski šport - padec z višine - upravljalec športne površine - skrbnost organizatorja - tveganje - splošno znano dejstvo - pojasnilna dolžnost - osebne okoliščine - opustitev dolžne skrbnosti
Odškodninska odgovornost upravljavca adrenalinskega parka ni objektivna, temveč pogodbena. Aktivnost v adrenalinskem parku nosi povprečni odrasli osebi poznana in lahko prepoznavna tveganja, ki jih posameznik z udeležbo sprejme in zasleduje. Organizator adrenalinskega parka udeležencu nudi pogoje za opravljanje nevarne dejavnosti, udeleženec pa s podpisom pogodbe zasleduje opravljanje prav te nevarne dejavnosti. Organizator adrenalinskega parka zato udeležencu odgovarja le v primeru, če je škoda, ki jo udeleženec utrpi ob padcu, posledica kršitev organizatorjevih pogodbenih obveznosti.