Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, pri kateri ima posel, ki ga je podjemnik opravil, napako. Poleg tega, da ima posel napako, pa mora izvirati vzrok za napako iz podjemnikove sfere (nepravilna izpolnitev podjemnikove obveznosti), pri čemer morajo biti za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov izpolnjene tudi posebne (dodatne) predpostavke: pravočasno obvestilo o napaki (tretji odstavek 633. člena in prvi odstavek 634. člena OZ), v primeru skritih napak se mora napaka pokazati v dvoletnem jamčevalnem roku (drugi odstavek 634. člena OZ) in sodna uveljavitev zahtevka mora biti podana v enoletnem prekluzivnem roku (635. člen OZ).
odlog plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravni naslednik – prevzem pravde – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Samo dejstvo, da je bila tekom postopka prvotno tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra in je pravdo prevzel njen pravni naslednik (prevzemnik terjatve), na obveznost plačila ne vpliva. Taksna obveznost je namreč na prevzemnika prešla hkrati s prevzemom pravde.
Na pravilnost izdanega plačilnega naloga ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O njem sodišče prve stopnje ni moglo odločiti hkrati z odločitvijo o ugovoru zoper plačilni nalog, saj tedaj ta predlog (še) ni bil popoln. Povsem pravilno je zato tožečo stranko pozvalo naj ga dopolni in ji podalo jasna navodila, kako naj to stori (tretji odstavek 12. člena ZST-1). O predlogu za oprostitev bo torej odločalo v nadaljevanju postopka. Na odločanje o pravilnosti izdanega plačilnega naloga pa to nima nobenega vpliva. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo najprej odločiti o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse tako niso utemeljene.
Povsem nepovezane s predmetnim postopkom pa so navedbe, da se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, takse ne plačujejo. Izpodbijani plačilni nalog namreč ni bil izdan v postopku odločanja o takšnem predlogu. Izdan je bil za plačilo sodne takse za redni (pravdni) postopek, ki je brez dvoma eden od postopkov, za katere se takse plačujejo (1. točka 2. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
javni uslužbenec - vojak - denarni dodatek - dodatek za vodenje in poveljevanje
Tožnikova funkcija je bila na prvi misiji operater, na drugi misiji pa vodja skupine. Ker nobena od teh funkcij ni izrecno navedena med upravičenci do dodatka za poveljevanje v 11. členu Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, tožniku ta dodatek ne pripada.
V tem individualnem delovnem sporu tožeča stranka (delodajalec) od toženke (delavke) zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala, ker naj bi toženka za naročnika delo opravila nekvalitetno. Svojih očitkov tožeča stranka ni dokazala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni izkazano, da bi ravnala toženka nedopustno in je odškodninski zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - pravna oseba - subjektivni rok
Glede na sprejeto odločitev (sodišče prve stopnje je v prvi vrsti štelo izredno odpoved za nezakonito zato, ker je bila podana prepozno, po izteku subjektivnega roka za podajo odpovedi) je bistveno vprašanje, kdaj je v obravnavanem primeru začel teči subjektivni rok, torej kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved in s storilci. Upoštevajoč dejstvo, da je tožena stranka pravna oseba, je glede na 1. odstavek 20. člena ZDR-1, ki določa, da v imenu delodajalca - pravne osebe - nastopa njegov (zakoniti ali statutarni) zastopnik ali od njega pisno pooblaščena oseba, pomembno, kdaj se je z razlogom za odpoved in s storilcem seznanilo poslovodstvo, ki je po zakonu pristojno za zastopanje.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je odpoved podala pravočasno, v 30 dneh od ugotovitve odpovednega razloga. Dvema tožnikoma očitana kršitev (tatvina) tudi ni dokazana. Zato so izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonite.
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je opravil 434 nadur, zato je dokazno breme, da vtoževanega števila nadur ni opravil, na toženi stranki. Ker tega ni dokazala, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
izvršba na nepremičnine - plačilo varščine - udeležba na javni dražbi - pravočasno uveljavljanje kršitev pravil postopka
V pritožbi zatrjevana kršitev določila prvega odstavka 185. člena ZIZ, po katerem se javne dražbe smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino, je relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da jo mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da dovoli ponudniku sodelovati na dražbi na naroku, pri čemer je že na naroku razčistilo, za koga je bila varščina plačana.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/4.. ZDR člen 182.. ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
dodatek za nadurno delo - plača - delovni čas - mobilni delavci - odškodninska odgovornost delavca - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Za ugotovitev obstoja v pobot uveljavljene terjatve bi morala tožena stranka dokazati, da je škodo (v obliki znižanja zavarovalnega bonusa oz. zvišanja zavarovalne premije) utrpela zaradi tožnikovega namernega ravnanja ali zaradi njegove hude malomarnosti na delu ali v zvezi z delom. Tožnik je v pripravljalni vlogi res priznal, da je spornega dne v tujini povzročil prometno nesrečo. Vendar pa je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je ob tem navedel, da je prometno nesrečo povzročil zaradi preutrujenosti. Tudi sicer je v postopku na prvi stopnji zatrjeval, da je moral po nalogu tožene stranke voziti brez predpisanega počitka, da je po njenih navodilih večkrat manipuliral s tahografi ter da je pogosto vozil na tuje ime. Zato ne drži, da tožnik ni prerekal navedb tožene stranke glede obstoja svoje odškodninske odgovornosti, posledično je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožnik ni izpolnil svoje dolžnosti iz 212. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zato storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 214. člena ZPP.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo njeno pravico do izjave. V postopku na prvi stopnji je zatrjevala, da je bilo tožnikovo plačilo za delo sestavljeno iz osnovne plače in 9 % bruto prometa, pri čemer naj bi se iz teh 9 % pokrivale dnevnice in viški ur. Sodišče prve stopnje se do teh navedb ni opredelilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnikovo dokazno breme je bilo dokazati zatrjevan način škodnega dogodka in to mu ni uspelo. Pritožba neutemeljeno meni, da bi morala toženka konkretno zatrjevati drugačen način tožnikovega padca v kanal.
ZDR-1 člen 17.. ZJU člen 5, 16, 73, 73/1, 147, 151, 152a.
imenovanje v naziv - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo za dejansko opravljeno delo
Dela, ki jih je tožnica v pretežni meri dejansko opravljala, so bila vsebinsko prilegajo nalogam delovnega mesta višji svetovalec, zato je sodišče prve stopnje tožnici od spornega dne dalje pravilno priznalo vse pravice, ki so vezane na to delovno mesto. Dejstvo, da tožnica ni bila imenovana v naziv, ne predstavlja ovire za priznanje pravic po dejanskem delu.
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ člen 62, 62/2.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – samostojni podjetnik posameznik
ZPP časovno mejo za odklonitev pristojnosti določa le za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (drugi odstavek 19. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003699
ZSS člen 40.. OZ člen 171.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odgovornost države - primerljiva plača - delo sodnika - misija
Vsaka opustitev normodajne aktivnosti še ne pomeni protipravnega ravnanja tožene stranke. Vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča ravnanje tožene stranke v obravnavni zadevi, ko je že v letu 2009 pozivala sodnike (funkcionarje), da se udeležijo misije, potem pa je šele v letu 2010 uredila osnove za določitev njihovih plač, predstavlja protipravno opustitev, ki utemeljuje obstoj ene od predpostavk za njeno odškodninsko odgovornost.
ZDR-1 člen 126, 127, 127/3, 127/4.. ZDR člen 128, 128/4.
nadurno delo - denarni dodatek
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali tožniku pripada poseben dodatek za delo z orožjem, poleg zneska, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi in, ali je dodatek vključen v osnovno plačo. Pogodba o zaposlitvi z dne 1. 7. 2009 v 11. členu določa, da osnovna plača na navedenem delovnem mestu za polni delovni čas, dosežene predvidene delovne rezultate in pričakovano delovno uspešnost in ob normalnih pogojih dela znaša 606,08 EUR bruto mesečno. Ob navedenem četrti odstavek navedenega člena določa, da delavcu pripadajo k osnovni plači še dodatki, ki so določeni v zakonu oziroma kolektivni pogodbi za dejavnost zasebnega varovanja, razen dodatka za orožje, ki je že vsebovan v oceni delovnega mesta, pri čemer tudi sicer ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ob že odpovedani kolektivni pogodbi ni pravne podlage, ki je sicer v osmem odstavku 45. člena izrecno določala, da se dodatek za čas nošenja orožja v višini 15 % upošteva pri določanju osnovne plače oziroma vrednotenju delovnega mesta v postopku sistemizacije delovnih mest. Tudi sicer četrti odstavek 128. člena ZDR določa, da se dodatki obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. - člen 4.. ZIPRS1314 člen 62d.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Tožnica je bila prvič ocenjena za leto 2008 (zelo dobro), enako oceno je tožnica prejela v letih 2009 - 2012, za leti 2013 in 2014 pa je prejela oceno odlično. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožena stranka pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v marcu 2011 na podlagi doseženih ocen za leta 2008, 2009 in 2010 (12 točk) morala ugotoviti, da tožnica lahko napreduje za en plačni razred.
Najvišja odpravnina tožniku pripada glede na ureditev v podjetniški kolektivni pogodbi, skladno s katero tožniku pripada pet njegovih plač preteklega meseca. Tožniku je delovno razmerje prenehalo 31. 12. 2015, kar sta se stranki tudi izrecno dogovorili v sporazumu z dne 15. 5. 2015. Glede na datum prenehanja delovnega razmerja (31. 12. 2015) je plača preteklega meseca plača za mesec november 2015, ki jo je tožena stranka pravilno upoštevala pri izračunu odpravnine, in ne plača za mesec december 2015, kot je to zmotno sklepalo sodišče prve stopnje. Zato je zmotno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike v odpravnini.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3, 142/4. OZ člen 131.
vročanje - napačno vročanje - zavarovanje poklicne odgovornosti - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Pri pretrganju vzročne zveze gre za to, da nek drug vzrok pretrga vzročno zvezo med prvotnim vzrokom in posledico. V konkretnem primeru pa je tožena zavarovalnica trdila in dokazovala, da prvotnega vzroka sploh ni, ker niso obstajali zakonski pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja. Trdila je torej, da tožeča stranka (ki je v tej pravdi uveljavljala vrnitev tistega, kar je morala po sodbi delovnega sodišča plačati delavcu) ne glede na napačno vročitev v delovnem sporu ne bi zmagala. Z drugimi besedami, če ni prvotnega vzroka, sploh ni kaj pretrgati.
ZOdvT člen 2, 2/2.. ZPP člen 80, 86, 86/3, 87, 87/3, 354, 354/1, 365.
zastopanje - odvetnik - prekršek - pooblaščenec
Pooblaščenec, ki je skupaj s tožnico pristopil na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, je sodišču prve stopnje predložil pooblastilo z dne 30. 11. 2016, ki se glasi na ime pooblaščenca kot fizične osebe. Pooblastilu je priloženo tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem je pooblaščenec zadostil vsem pogojem za zastopanje, kot je določeno v 3. odst. 87. čl. ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela na domu zaradi organizacijskih in ekonomskih razlogov, zato ji je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, za nedoločen čas in s polovičnim delovnim časom, skladno s pravnomočnima odločbama ZPIZ in sicer, da je delo opravljala pri delodajalcu. Ker sta v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedena oba (poslovna) razloga, za njeno zakonitost zadostuje že obstoj enega od njiju. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila tako zakonita že, če bi tožena stranka dokazala le obstoj organizacijskega razloga, torej, da se je zaradi priprave novega akta od vseh sodelujočih zahtevalo konkretno delo v projektni skupini in da tožena stranka del in zadolžitev s kadrovskega področja, ki ga je opravljala tožnica, ni mogla več izvajati na daljavo (torej, da bi tožnica opravljala delo doma), temveč je bila potrebna pri delodajalcu. Tožena stranka je v tej zadevi uspela dokazati tako organizacijski kot tudi ekonomski poslovni razlog, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 81, 82.
denarna socialna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - brez razloga o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe ob odpravi dokončne odločbe z dne 30. 5. 2016 spremenilo prvostopenjsko odločbo z dne 24. 6. 2016 tako, da je v nekaterih odstavkih izreka te odločbe dodalo besedilo oziroma datume, v nekaterih odstavkih izreka besedilo izreka nadomestilo z novim, v nekatere odstavke izreka pa ni posegalo. Tako oblikovan izrek sodbe, ki torej delno nadomešča, delno dopolnjuje, delno pa potrjuje izrek izpodbijane odločbe, je nejasen in nerazumljiv, posledično pa tudi neizvršljiv, saj ni jasno, o čem in kaj je sodišče prve stopnje sploh odločilo. To je razvidno šele iz obrazložitve sodbe, ki pa ne postane pravnomočna. Izpodbijani ugoditveni del izreka sodbe je zato nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu objektivno ni mogoče niti preizkusiti.
ZDSS-1 za postopek v individualnih delovnih sporih v 34. členu določa preiskovalno načelo, vendar pa iz določbe 1. odstavka tega člena izhaja, da lahko sodišče izvede dokaze po uradni dolžnosti, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. To pomeni, da je preiskovalno načelo omejeno, saj lahko sodišče šele po tem, ko so izvedeni dokazi, ki so jih predlagale stranke, in na njihovi podlagi ni bilo mogoče ugotovitvi dejstev, ki so za odločitev v zadevi pomembna, izvede dokaz po uradni dolžnosti. Sodišče tako dokaza po uradni dolžnosti ni dolžno izvesti.
Napačno je pritožbeno stališče, da je dokazno breme v skladu s 1. odstavkom 131. člena OZ v zvezi z 11. in 182. členim ZDR-1 na strani toženke (delavke), ki ni uspela dokazati, da je zatrjevana škoda nastala brez njene krivde. Na strani tožnice (delodajalca) je, da dokaže odškodninsko odgovornost toženke.