pripoznava tožbenega zahtevka - lastnina tretje osebe - učinkovanje sodbe med strankami - subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prepoved pripoznave zahtevka napačno utemeljevati z argumentom, da tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na stvari, ki je v lasti tretje osebe. Sodba namreč učinkuje le med strankama (319. člen ZPP), pripoznava zahtevka pa ima samo procesne učinke in ne ustvarja nove materialnopravne podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000004
KZ-1 člen 209, 209/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1, 397, 397/3.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nerazumljiv izrek sodbe - nerazumljivi razlogi - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožnika v pritožbenih obrazložitvah utemeljeno opozarjata na bistvo kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, ki je v razmerju med tistim, ki zaupa in tistim, ki mu je zaupano.
Tožnikovo dokazno breme je bilo dokazati zatrjevan način škodnega dogodka in to mu ni uspelo. Pritožba neutemeljeno meni, da bi morala toženka konkretno zatrjevati drugačen način tožnikovega padca v kanal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - alkoholiziranost na delovnem mestu
Tožnik je bil spornega dne na delovnem mestu pod vplivom alkohola, čeprav iz internih navodil tožene stranke izhaja, da na delovnem mestu pri delavcu ne sme biti prisoten alkohol. Alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (1. odstavek 33. člena ZDR-1, kršitev spoštovanja predpisov o varnosti pri zdravju in delu po 35. členu ZDR-1), zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za izdajo pisnega opozorila imela tožena stranka zakonsko podlago.
Prvostopni organ je z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko zavrglo.
Tožnica zahteva odškodnino zaradi nezgode pri delu. Poškodovala se je v prostorih šolske zbornice, kjer ji je zaradi spolzkega dela tal zdrsnilo. Tla ne pomenijo nevarne stvari, hoja po tleh pa ne nevarne dejavnosti. Če so tla spolzka, se zaradi takšne okoliščine narava ne spremeni in je lahko podana le krivdna odgovornost.
Tožena stranka s tem, ko je dopuščala vnos hrane, predvsem sadja, ni zadostila pogoju iz 43. člena ZDR oziroma 5. člena ZVZD ter je iz tega razloga podano njeno protipravno ravnanje, ki je povzročilo padec in tudi odškodninsko odgovornost.
pogodba o štipendiranju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine
Glede na to, da je sodišče prve stopnje med strankama ugotovilo povsem skrhane odnose, so podani pogoji za razvezo pogodbe o štipendiranju, saj ni mogoče doseči namena pogodbe o štipendiranju, to je zaposlitve štipendista po končanem (pravočasnem) študiju.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist - prestajanje zaporne kazni
Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
začasne odredbe v družinskih sporih – korist otroka – nujnost začasne odločitve o stikih – začasno omejevanje stikov – stiki pod nadzorom – načelo sorazmernosti – sum spolne zlorabe
Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
odlog plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravni naslednik – prevzem pravde – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Samo dejstvo, da je bila tekom postopka prvotno tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra in je pravdo prevzel njen pravni naslednik (prevzemnik terjatve), na obveznost plačila ne vpliva. Taksna obveznost je namreč na prevzemnika prešla hkrati s prevzemom pravde.
Na pravilnost izdanega plačilnega naloga ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O njem sodišče prve stopnje ni moglo odločiti hkrati z odločitvijo o ugovoru zoper plačilni nalog, saj tedaj ta predlog (še) ni bil popoln. Povsem pravilno je zato tožečo stranko pozvalo naj ga dopolni in ji podalo jasna navodila, kako naj to stori (tretji odstavek 12. člena ZST-1). O predlogu za oprostitev bo torej odločalo v nadaljevanju postopka. Na odločanje o pravilnosti izdanega plačilnega naloga pa to nima nobenega vpliva. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo najprej odločiti o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse tako niso utemeljene.
Povsem nepovezane s predmetnim postopkom pa so navedbe, da se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, takse ne plačujejo. Izpodbijani plačilni nalog namreč ni bil izdan v postopku odločanja o takšnem predlogu. Izdan je bil za plačilo sodne takse za redni (pravdni) postopek, ki je brez dvoma eden od postopkov, za katere se takse plačujejo (1. točka 2. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. - člen 4.. ZIPRS1314 člen 62d.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Tožnica je bila prvič ocenjena za leto 2008 (zelo dobro), enako oceno je tožnica prejela v letih 2009 - 2012, za leti 2013 in 2014 pa je prejela oceno odlično. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožena stranka pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v marcu 2011 na podlagi doseženih ocen za leta 2008, 2009 in 2010 (12 točk) morala ugotoviti, da tožnica lahko napreduje za en plačni razred.
pogodba o poslovnem sodelovanju - pogodbena kazen - dopustnost dogovora o pogodbeni kazni - obrazloženost dokaznega predloga - prepozne navedbe - prekluzija dejstev
Sodna praksa in pravna teorija namreč v primeru, ko obveznost ni samo denarna, temveč obstaja tudi v zavezi ohraniti določeno pogodbeno razmerje določen čas, pogodbeno kazen dopuščata. Praktično enaka je situacija pri dogovorih o ekskluzivni dobavi in pri dogovorih, ko je obveznost ene stranke v nabavi določenih količin. S Pogodbo o poslovnem sodelovanju sta se tožeča stranka in prvi toženec dogovorila, da bo slednji najmanj za dobo 65 mesecev kupoval, za potrebe v pogodbi navedenih lokalov in v njih prodajal, izključno kavo znamke H. v minimalni količini 13 kg tedensko.
Pri tožniku je še vedno podana III. kategorija invalidnosti, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - nova škoda
Iz navedb ne izhajajo zatrjevanja o tožničini novo nastali škodi, ki naj bi ji nastala po 15. 1. 2013, torej po sklenitvi poravnave, saj za zatrjevano in opisano škodo (svoje zdravstvene težave) navaja kot trenutek nastanka trenutek sinove smrti in navaja le, da opisana škoda traja ves čas od sinove smrti in še vedno traja ter se povečuje. Svojih navedb tudi na drugem naroku ni dopolnila v smeri sedaj pritožbeno zatrjevane nove škode kljub izrecnemu pozivu sodišča prve stopnje, da naj to glede na določbo 286. člena ZPP stori na tem naroku. Iz trditev tako ne izhaja, da ob sklenitvi poravnave tožnica ni vedela zanjo in tudi ne, da ni vedela, da ji bo nastala.
ZPP člen 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-14.. ZDSS-1 člen 81, 82.
denarna socialna pomoč - bistvena kršitev določb postopka - brez razloga o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka sodbe ob odpravi dokončne odločbe z dne 30. 5. 2016 spremenilo prvostopenjsko odločbo z dne 24. 6. 2016 tako, da je v nekaterih odstavkih izreka te odločbe dodalo besedilo oziroma datume, v nekaterih odstavkih izreka besedilo izreka nadomestilo z novim, v nekatere odstavke izreka pa ni posegalo. Tako oblikovan izrek sodbe, ki torej delno nadomešča, delno dopolnjuje, delno pa potrjuje izrek izpodbijane odločbe, je nejasen in nerazumljiv, posledično pa tudi neizvršljiv, saj ni jasno, o čem in kaj je sodišče prve stopnje sploh odločilo. To je razvidno šele iz obrazložitve sodbe, ki pa ne postane pravnomočna. Izpodbijani ugoditveni del izreka sodbe je zato nerazumljiv, zaradi česar izpodbijane sodbe v tem delu objektivno ni mogoče niti preizkusiti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00001194
ZIZ člen 272, 272/2.. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-4.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja svoje terjatve, ker naj bi bila izpodbijana izredna odpoved nezakonita zaradi zamude subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do izdaje pravnomočne sodne odločbe, ni utemeljen.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi določene kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Iz obrazložitve izpodbijane izredne odpovedi izhaja, da je tožnik svoje delovno mesto zapustil 18. 1. 2017 in se na delo vrnil 30. 1. 2017. Na zagovoru 10. 2. 2017 je v zvezi z vprašanjem, ali je obvestil delovodjo o svoji odsotnosti, tožnik odgovoril: "Jaz nimam to kaj obveščat. Se boste že odločili." Toženka je torej šele na zagovoru lahko ugotovila, da tožnik o svoji odsotnosti nadrejene delavke ni obvestil in da ni bilo nobenih razlogov, da tega ne bi mogel storiti. Zato je subjektivni rok za podajo odpovedi začel teči šele 10. 2. 2017. Ker je toženka izpodbijano odpoved podala 14. 2. 2017, jo je podala znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka.
Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po določilih 113. člena ZDR-1, v nadaljevanju pa štelo, da v tej fazi postopka tožnik še ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do tožene stranke obstaja glede na določila ZIZ. Tožnik tudi ni izkazal nadaljnjega pogoja za izdajo začasne odredbe iz 272. in 273. člena ZIZ. Posledično je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog tožnika za izrek denarne kazni. Sodišče prve stopnje je v tem delu zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je štelo, da ni bilo pogoja za izrek denarne kazni, ker ZDR-1 izreka denarne kazni izrecno ne predvideva. Takšno stališče ni pravilno, saj ZDSS-1 v 4. odstavku 56. člena določa, da se začasne odredbe izdajajo po določilih zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v delu, kjer je odločilo o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe ter posledično o pozivu nazaj na delo, obračunu bruto nadomestil plač, odvodu davkov in prispevkov in izplačilu neto plače, vse do pravnomočnosti, odločati tudi o izreku predlagane denarne kazni. Odločati bi moralo na podlagi 2. odstavka 273. člena ZIZ v povezavi z 2. odstavkom 226. člena ZIZ, ki med drugim določa, da sodišče s sklepom o izvršbi izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 78a.. OZ člen 311, 312, 357.. ZDavP-2-UPB4 člen 125, 125/3.
bolniški stalež - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - neporavnane obveznosti - denarno nadomestilo - nezmožnost za delo
Tako kot davčne obveznosti, tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja, vključno s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje glede na 3. odstavek 125. člena Zakona o davčnem postopku zastarajo v petih letih od dneva, ko bi bilo prispevek potrebno plačati. Sklicevanje tožnice na 357. člen OZ, ki ureja zastaranje terjatev pri zavarovalnih pogodbah pravno ni relevantno, saj v predmetni zadevi ne gre za zavarovanje po civilnem pravu, temveč terjatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se uvršča med javnopravne obveznosti.
Neporavnana obveznost iz naslova prispevka predstavlja odložni pogoj za priznanje in izplačilo denarne dajatve iz naslova bolniškega staleža. Torej njegovo zadržanje do poravnave obveznosti. Zato je od tožnice odvisno, ali in, kdaj bo poravnala neplačani prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj bo šele potem odpadel zakonski zadržek za zadržanje denarnega nadomestila za začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni za sporno obdobje.
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je tožnik dne 31. 1. 2014, ko mu je prenehalo delovno razmerje, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev glede na 11. odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. Ker se namreč tožnik ni starostno upokojil do konca leta 2013, ko naj bi izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino (in posledično zato ni bilo pogojev za poklicno upokojitev), je s 1. 1. 2014 nastopil pravni položaj, ko zaradi določbe 27. člena ZPIZ-2 s 1. 1. 2014 ni (več) izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino (te naj bi jih izpolnil šele 22. 4. 2014), zato bi lahko do 21. 4. 2014 ponovno izpolnjeval pogoje do pridobitve poklicne pokojnine. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogojev za poklicno upokojitev tožnika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.