redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Poslovni razlog je v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Iz izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela na domu zaradi organizacijskih in ekonomskih razlogov, zato ji je tožena stranka ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, za nedoločen čas in s polovičnim delovnim časom, skladno s pravnomočnima odločbama ZPIZ in sicer, da je delo opravljala pri delodajalcu. Ker sta v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedena oba (poslovna) razloga, za njeno zakonitost zadostuje že obstoj enega od njiju. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila tako zakonita že, če bi tožena stranka dokazala le obstoj organizacijskega razloga, torej, da se je zaradi priprave novega akta od vseh sodelujočih zahtevalo konkretno delo v projektni skupini in da tožena stranka del in zadolžitev s kadrovskega področja, ki ga je opravljala tožnica, ni mogla več izvajati na daljavo (torej, da bi tožnica opravljala delo doma), temveč je bila potrebna pri delodajalcu. Tožena stranka je v tej zadevi uspela dokazati tako organizacijski kot tudi ekonomski poslovni razlog, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Tožnikovo dokazno breme je bilo dokazati zatrjevan način škodnega dogodka in to mu ni uspelo. Pritožba neutemeljeno meni, da bi morala toženka konkretno zatrjevati drugačen način tožnikovega padca v kanal.
ZOdvT člen 2, 2/2.. ZPP člen 80, 86, 86/3, 87, 87/3, 354, 354/1, 365.
zastopanje - odvetnik - prekršek - pooblaščenec
Pooblaščenec, ki je skupaj s tožnico pristopil na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, je sodišču prve stopnje predložil pooblastilo z dne 30. 11. 2016, ki se glasi na ime pooblaščenca kot fizične osebe. Pooblastilu je priloženo tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. S tem je pooblaščenec zadostil vsem pogojem za zastopanje, kot je določeno v 3. odst. 87. čl. ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavanem primeru soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - predsedniku sindikata in sindikalnemu zaupniku, ki uživa varstvo po 112. členu ZDR-1, podal nepristojni organ, to je zbor članov, ki ni pristojen za podajo soglasja glede na pristojnosti, opredeljene v 22. členu pravil sindikata B. d. o. o.. Soglasje, ki ga ni podal pristojni organ, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni veljavno in ne prestavlja soglasja v smislu 112. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da soglasje ni bilo podano in pravilno presodilo, da je iz tega razloga izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Sodišče v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi res ni pristojno presojati utemeljenosti oziroma verodostojnosti soglasja sindikata, mora pa preveriti, ali je soglasje podal pristojni organ, glede na pristojnosti organov sindikata, ki jih določajo pravila.
Z 1. odst. 37. člena ZPIZ-2B je izrecno predpisano, da z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnin iz 4. odst. 406. člena ZPIZ-2, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobili lastnost zavarovanca tudi po 16. členu zakona, vendar pod pogojem, da v roku 30 dni ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim 116. členom zakona za najmanj 2 uri dnevno ali za 10 ur tedensko od uveljavitve zakona, torej 1. 1. 2016 dalje. Za osebe, ki v predpisanem roku niso uredile statusa, je bil toženi zavod dolžan po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca od 1. 1. 2016 dalje in od istega dne tudi izplačevati pokojnino v ustrezno sorazmernem delu (2. odst.). Tožena stranka je zato za tožnico pravilno ugotovila lastnost zavarovanke po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 1. 2016 dalje iz naslova družbeništva in poslovodenja, saj kot družbenica in poslovodna oseba, svojega statusa od 1. 1. 2016 dalje sama ni uskladila.
Sodišče prve stopnje je po prejemu tožničine izjave, da nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka, tožbo na podlagi 274. člena zavrglo. Ker zavrženje tožbe za tožnico pomeni neuspeh, ne glede na razlog zavrženja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.
ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dneve tedenskega počitka pripadnikov na misiji v tujini gre za posebno odškodnino, glede katere ni potrebno ugotavljati elementov odškodninske obveznosti. Pri odškodnini za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za odškodnino za premoženjsko škodo, do katere je upravičen delavec, ker ni mogel izrabiti prostih dni počitka. Pripadnik Slovenske vojske je torej upravičen do odškodnine, ki je za vsak dan neizkoriščenega počitka enaka vrednosti 8-urnega delovnika.
Tožnik je v spornem obdobju napotitve na misijo opravljal naloge, ki so mu onemogočale izrabo tedenskega neprekinjenega 24-urnega počitka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožniku pripada odškodnina za 22 dni neizkoriščenih dni tedenskega počitka.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - nova škoda
Iz navedb ne izhajajo zatrjevanja o tožničini novo nastali škodi, ki naj bi ji nastala po 15. 1. 2013, torej po sklenitvi poravnave, saj za zatrjevano in opisano škodo (svoje zdravstvene težave) navaja kot trenutek nastanka trenutek sinove smrti in navaja le, da opisana škoda traja ves čas od sinove smrti in še vedno traja ter se povečuje. Svojih navedb tudi na drugem naroku ni dopolnila v smeri sedaj pritožbeno zatrjevane nove škode kljub izrecnemu pozivu sodišča prve stopnje, da naj to glede na določbo 286. člena ZPP stori na tem naroku. Iz trditev tako ne izhaja, da ob sklenitvi poravnave tožnica ni vedela zanjo in tudi ne, da ni vedela, da ji bo nastala.
Pogodbena izpolnitvena obveznost glede bodočih (nezapadlih v času predčasnega prenehanja pogodbe) mesečnih lizing obrokov se spremeni v odškodninsko obveznost, ki ščiti dajalca lizinga, da bo prišel v položaj, v katerem bi bil, če bi jemalec lizinga pravilno izpolnjeval svojo glavno pogodbeno obveznost. Zaradi tega je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da omenjena odškodninska (judikatna) terjatev po vsebini povsem ustreza zavarovani terjatvi iz omenjenega Sporazuma. Drugačna pravna forma terjatve ne spreminja njene vsebine, saj gre v obeh primerih za terjatev na plačilo obrokov na podlagi omenjene pogodbe o finančnem lizingu. Zato tudi ne drži, da razvezana lizing pogodba nima nobenih učinkov, oziroma da je zavarovana terjatev po Sporazumu zaradi predčasne razveze lizing pogodbe prenehala veljati.
ZIZ člen 57, 58. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/3.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – pravica do izjave – dovoljene pritožbene novote – nedovoljena pritožba
Sodišče je odgovor na ugovor dolžniku vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi ugovora pa je v bistvenih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena. Dolžnik se je zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb in predlaganih dokazov lahko izjavil šele s predmetno pritožbo (dovoljene pritožbene novote), tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe dolžnika, ki jih podaja v pritožbi.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3, 142/4. OZ člen 131.
vročanje - napačno vročanje - zavarovanje poklicne odgovornosti - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Pri pretrganju vzročne zveze gre za to, da nek drug vzrok pretrga vzročno zvezo med prvotnim vzrokom in posledico. V konkretnem primeru pa je tožena zavarovalnica trdila in dokazovala, da prvotnega vzroka sploh ni, ker niso obstajali zakonski pogoji za izredno odpoved delovnega razmerja. Trdila je torej, da tožeča stranka (ki je v tej pravdi uveljavljala vrnitev tistega, kar je morala po sodbi delovnega sodišča plačati delavcu) ne glede na napačno vročitev v delovnem sporu ne bi zmagala. Z drugimi besedami, če ni prvotnega vzroka, sploh ni kaj pretrgati.
pogodba o štipendiranju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine
Glede na to, da je sodišče prve stopnje med strankama ugotovilo povsem skrhane odnose, so podani pogoji za razvezo pogodbe o štipendiranju, saj ni mogoče doseči namena pogodbe o štipendiranju, to je zaposlitve štipendista po končanem (pravočasnem) študiju.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist - prestajanje zaporne kazni
Glede na navedena dejstva pritožba obsojenca ne more biti uspešna, postavi pa se vprašanje smiselnosti predloga, da obdolženec v primeru priznanja krivde zaporno kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, kadar je znano, da kazni na takšen način ne bo mogoče izvršiti, ker prestaja ali mora prestati še zaporne kazni po drugih sodbah.
začasne odredbe v družinskih sporih – korist otroka – nujnost začasne odločitve o stikih – začasno omejevanje stikov – stiki pod nadzorom – načelo sorazmernosti – sum spolne zlorabe
Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
pogodba o poslovnem sodelovanju - pogodbena kazen - dopustnost dogovora o pogodbeni kazni - obrazloženost dokaznega predloga - prepozne navedbe - prekluzija dejstev
Sodna praksa in pravna teorija namreč v primeru, ko obveznost ni samo denarna, temveč obstaja tudi v zavezi ohraniti določeno pogodbeno razmerje določen čas, pogodbeno kazen dopuščata. Praktično enaka je situacija pri dogovorih o ekskluzivni dobavi in pri dogovorih, ko je obveznost ene stranke v nabavi določenih količin. S Pogodbo o poslovnem sodelovanju sta se tožeča stranka in prvi toženec dogovorila, da bo slednji najmanj za dobo 65 mesecev kupoval, za potrebe v pogodbi navedenih lokalov in v njih prodajal, izključno kavo znamke H. v minimalni količini 13 kg tedensko.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. - člen 4.. ZIPRS1314 člen 62d.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Tožnica je bila prvič ocenjena za leto 2008 (zelo dobro), enako oceno je tožnica prejela v letih 2009 - 2012, za leti 2013 in 2014 pa je prejela oceno odlično. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožena stranka pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v marcu 2011 na podlagi doseženih ocen za leta 2008, 2009 in 2010 (12 točk) morala ugotoviti, da tožnica lahko napreduje za en plačni razred.
ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je tožnik dne 31. 1. 2014, ko mu je prenehalo delovno razmerje, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev glede na 11. odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. Ker se namreč tožnik ni starostno upokojil do konca leta 2013, ko naj bi izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino (in posledično zato ni bilo pogojev za poklicno upokojitev), je s 1. 1. 2014 nastopil pravni položaj, ko zaradi določbe 27. člena ZPIZ-2 s 1. 1. 2014 ni (več) izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino (te naj bi jih izpolnil šele 22. 4. 2014), zato bi lahko do 21. 4. 2014 ponovno izpolnjeval pogoje do pridobitve poklicne pokojnine. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogojev za poklicno upokojitev tožnika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pripoznava tožbenega zahtevka - lastnina tretje osebe - učinkovanje sodbe med strankami - subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prepoved pripoznave zahtevka napačno utemeljevati z argumentom, da tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na stvari, ki je v lasti tretje osebe. Sodba namreč učinkuje le med strankama (319. člen ZPP), pripoznava zahtevka pa ima samo procesne učinke in ne ustvarja nove materialnopravne podlage.
ZJU člen 25.. ZSPJS člen 16, 17a, 20.. - člen 3, 4.
ocena delovne uspešnosti - javni uslužbenec
Sodišče ni pristojno za ocenjevanje delovne uspešnosti. Ob preverjanju zakonitosti ocene samo ne more spreminjati oziroma, zviševati ocene javnega uslužbenca, ampak lahko ugotovi le njeno nezakonitost (zaradi napak v postopku ocenjevanja ali zato, ker ni dokazano, da bi bila objektivna in nepristranska). Ker sporna ocena tožnice ni bila objektivna in nepristranska, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo izpodbijano oceno in sklep tožene stranke.