etažna lastnina - funkcionalno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - skupni lastnik - aktivna legitimacija skupnega lastnika - varstvo skupnega lastnika - dobra vera pridobitelja nepremičnine - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa
V sistemu družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj, zaradi česar zemljiška knjiga v veliki meri ni odražala dejanskega stanja. Zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah, pri čemer je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča, ne glede, da tega pojma veljavna zakonodaja ne pozna več.
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – zaslišanje izvedenca – ocena dokazov – sklicevanje na izvedensko mnenje
Izvedenec je povzel le zdravstveno dokumentacijo, do policijskega poročila, da je A. A. z žrtvijo fizično obračunal, jo napadel in sicer s pestjo večkrat silovito udaril v obraz, se ni opredeljeval, do poročila pa se tudi sodišče prve stopnje ni opredelilo. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, razlogi pa so pomanjkljivi.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pogodba o opravljanju računovodskih storitev – izdelava poročila – nedovoljene pritožbene novote – uporaba pogodbenega prava
Na člen pogodbe se stranki v postopku na prvi stopnji nista sklicevali. Uporaba pogodbenega materialnega prava pa je mogoča le, če se stranki nanj sklicujeta ter ga jasno in določno opredelita. Navedb, ki jih v zvezi s tem tožena stranka prvič podaja v pritožbi, tako ni mogoče upoštevati.
prenos terjatve - izvršilni naslov - subjektivna pravnomočnost
Upnik iz postopka, v katerem je bila s sklepom o prenosu terjatve v izterjavo prenesena terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika, bo lahko šele s tožbo (123. člen ZIZ) terjal njeno plačilo od dolžnikovega dolžnika, ta pa bo imel tedaj možnost uveljavljanja ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku. Nikakor ni dopustno, da bi imel sklep o prenosu terjatve moč in učinek izvršilnega naslova.
prisilno pridržanje na oddelku za psihiatrijo - zakonski pogoji - pridržanje kot skrajen ukrep
Dejanske ugotovitve nedvomno dajejo podlago za zaključek, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. čelna ZDZdr. Nasprotni udeleženec ima psihično motnjo, zaradi katere je hudo moten njegov stik z realnostjo, nima uvida v svoje stanje, bolezensko stanje v osnovi zanika in je odklonilen do zdravljenja, s čimer ogroža sebe in druge, posledično pa izrečenega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.
nadomestitev zaporne kazni s splošno koristnim delom - povratnik
Res je sicer, da je možno izrečeno kazen nadomestiti z delom v splošno korist tudi pri povratnikih, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da takšna odločitev pri obsojenemu ne pride v poštev, saj je ta večkrat kaznovan, obravnavano dejanje pa je storil v preizkusni dobi, na obsojenega pa že do sedaj izrečene kazni niso vplivale tako, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. Družinske razmere obsojenca je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, zato pritožba, ki se na te razmere ponovno sklicuje ne more biti uspešna in ni razlog za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Družinske razmere in ostale okoliščine, na katere se pritožba sklicuje, bi namreč pomenile, da storilcem kaznivih dejanj, ki se znajdejo v takšnih razmerah, zaporne kazni sploh ne bi bilo mogoče izreči in zanje je zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
ZPP člen 154, 154/2, 155. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – kriterij uspeha – nagrada za postopek – nagrada za narok – načelo potrebnosti
Pri odločanju o stroških postopka mora sodišče upoštevati vse potrebne pravdne stroške strank, ki so nastali tekom postopka (v obravnavanem primeru: tako na prvi stopnji kot na pritožbeni stopnji, upoštevajoč vrednost spornega predmeta), nato pa odmeriti po načelu uspeha strank v pravdi, temu pa sledi medsebojno pobotanje.
Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - število vlog - vodomer
Zaradi specifičnosti postopka, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine se pravilo dveh vlog v sporu majhne vrednosti razlaga tako, da pravdni stranki po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko vložita dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo, v nadaljevanju pa nato lahko še vsaka eno pripravljalno vlog, s katero odgovorita na navedbe nasprotne stranke.
Vse sporne zahtevke iz obravnavanega kompleksnega pravnega razmerja med dediči bi tožnik glede na naravo dediščinske skupnosti lahko in moral uveljavljati v tej pravdi, in sicer z vmesnima ugotovitvenima zahtevkoma glede ničnosti obeh pogodb, na kateri se sklicuje, in z oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom za vrnitev določenega premoženja v zapuščino zaradi dopolnitve nujnega deleža.
V primeru po 31. členu ZST-1 sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Doslej sodišče s sklepom ni določilo nove pravne vrednosti predmeta, zato ni imelo podlage, da izda plačilni nalog.
zastaranje preživninske terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje judikatne terjatve - zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice - specialne določbe - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti - ugasnitev izvršilnega naslova
Pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Določba 358. člena OZ je specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja.
Terjatev upnika predstavlja pravo judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, ki pa je v zvezi z določbo druge točke 358. člena OZ, začel teči naslednjega dne po dopolnitvi polnoletnosti preživninskega upravičenca.
V primeru prekinitve rednega šolanja izvršilni naslov za izterjavo preživnine ugasne in s kasnejšim šolanjem ne oživi. To pomeni, da dolžnik tudi za kasnejše obdobje, četudi bi se redno šolal, preživnine na podlagi navedenega izvršilnega naslova ne more zahtevati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004840
ZP-1 člen 25, 25/1, 137. ZPrCP člen 23. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
zaseg predmetov - zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila
Pogoji za zaseg motornega vozila so odpadli šele naknadno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbo IV Ips 50/2016 spremenilo odločitev sodišč prve in druge stopnje glede odgovornosti za prekršek po 3. točki prvega odstavka 50. člena ZVoz in glede tega prekrška postopek o prekršku ustavilo. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema predmetov, na kar je smiselno nakazalo tudi Vrhovno sodišče v svoji sodbi. Zgoraj citirana določba drugega odstavka 137. člena ZP-1 namreč omogoča odvzem predmetov tudi, če je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081766
OZ člen 198, 335, 335/3. ZASP člen 146, 168, 168/3. ZPP člen 184, 185.
ugovor zastaranja v pritožbi – predvajanje glasbe v trgovini – zapisniki o kontroli – plačilo nadomestila za uporabo avtorskih del – civilna kazen – huda malomarnost – kršitev avtorske pravice – poziv k podpisu pogodbe – predlg za izvršbo – dopolnitev tožbe – sprememba tožbe
Drži, da zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, a tu ne gre za takšno situacijo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka vsaj dvakrat toženo stranko pozivala k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se toženka na to ni odzivala, še več, tudi ob obisku zastopnika tožeče stranke je s svojim obnašanjem zavračala ureditev razmerja. Še tekom postopka je zanikala uporabo avtorskih del in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila kot taki.
ZPP člen 79, 83, 83/1, 83/2, 137, 339, 339/1. ZST-1 člen 4, 34a.
postavitev začasnega zastopnika – stranka neznanega prebivališča – nastop stranke pred sodiščem – prenehanje upravičenja za zastopanje – taksni zavezanec – posebni primeri zavezanca za plačilo – nastanek taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – nedopustni ugovorni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov. Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa, kar pa ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala in tudi ne, da tožencu takse ni treba plačati.
podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - prenos hipoteke - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi - sprememba hipotekarnega upnika - obvestilo izvršilnega sodišča
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika.
V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.
V primeru, če se odloži izvršitev izpodbijanega akta (torej odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, priznanje pravice do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami) to pomeni, da bi tožnik še nadalje bil sposoben opravljati delo na delovnem mestu varnostnika. Tožniku tako ne bi bila priznana invalidnost, ne pravica do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami. Takšna začasna odredba v nobenem primeru ne more doseči namena, ki ga tožnik zasleduje, to je, da ne bi prišlo do poškodb v posledici sinkop. Zato predloga za izdajo začasne odredbe, da se odloži izvršitev izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, ni utemeljen.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za odlog plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v skladu z navodilom iz petega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevalo edino trditev, ki jo je tožeča stranka postavila (blokado računa), hkrati pa je presodilo tudi priložene listine, ki ne izkazujejo tako slabega stanja, da tožeča stranka ne bi zmogla plačila sodne takse.