IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023931
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - postopek analogen postopku sodne odmere kazni - upoštevanje individualnih okoliščin na strani obsojenca - uresničevanje splošnega namena izrekanja kazenskih sankcij - sklicevanje na socialne in materialne posledice zaradi izvršitve zaporne kazni - predkaznovanost obsojenca - upoštevanje teže in vrste kaznivega dejanja ter stopnje krivde obsojenca
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca, pa ne dovoljujejo ob obsojenčevi predkaznovanosti predlaganega načina izvršitve kazni. Pritožbeno sklicevanje na socialne in materialne posledice, ki bodo nastopile pri obsojencu in osebah, ki jih zaposluje, zaradi izvršitve kazni zapora v ZPKZ, ni okoliščina, ki bi narekovala drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, saj ima prestajanje zaporne kazni že po svoji naravi vselej za posledico tudi spremembo v socialnem in materialnem položaju osebe, ki zapor prestaja in oseb, ki so z njim v socialnem ali materialnem smislu povezane.
Tožnik je notarja izrecno pooblastil le za vložitev predloga, ne pa tudi za katerokoli drugo pravno dejanje. Notar v razmerju do tožnika ni prevzel nobenega zagotovila za uspeh vpisa, ki se ga je zavezal predlagati. Notar je prevzete obveznosti zaključil z vložitvijo predloga, skladno s sklenjenim sporazumom, in se ni zavezal k ničemur več.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja predloga za oprostitev sodnih taks kot prepoznega.
Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - neznatna škoda
Da omejitev pravice do razpolaganja (obremenitve) nepremičnin v posledici izdane začasne odredbe samo za sebe predstavlja poseg v lastninsko upravičenje, drži. A vendar je potrebno dejanski pomen/učinek te omejitve (oziroma v tretjem odstavku 270. člena ZIZ opredeljene neznatne škode) vedno presojati glede na okoliščine posameznega/obravnavanega primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023540
ZKP člen 372, 372/2, 386. KZ-1 člen 228, 228/1.
goljufiv namen - dejanska presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec ekonomske stroke - kršitev pravice do izjave
Zagovornik obdolženca uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in sicer kršitev obdolženčeve pravice do obrambe, s čimer meri na kršitev iz člena 371/II ZKP. Uveljavljeno kršitev zagovornik sodišču prve stopnje očita zato, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem ekonomske stroke, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe. Uveljavljena kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je sodišče prve stopnje dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca ekonomske stroke utemeljeno zavrnilo, takšno svojo odločitev pa je v napadeni sodbi tudi ustrezno obrazložilo, ko je navedlo, da izvedba predlaganega dokaza ne bi privedla do drugačne odločitve kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje, saj je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano z, na glavni obravnavi, izvedenimi dokazi. Za kršitev pravice do obrambe bi namreč lahko šlo v primeru, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagani dokaz, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavni zadevi, glede na navedeno, ni primer.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pogodba o opravljanju računovodskih storitev – izdelava poročila – nedovoljene pritožbene novote – uporaba pogodbenega prava
Na člen pogodbe se stranki v postopku na prvi stopnji nista sklicevali. Uporaba pogodbenega materialnega prava pa je mogoča le, če se stranki nanj sklicujeta ter ga jasno in določno opredelita. Navedb, ki jih v zvezi s tem tožena stranka prvič podaja v pritožbi, tako ni mogoče upoštevati.
neposredno razmerje s sodiščem – dolžnost povrnitve stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks
Višje sodišče se strinja s pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da mora sodne takse plačati nasprotnik stranke le, če je bila ta oproščena plačila sodnih taks (15. člen ZST-1).
Tudi po oceni višjega sodišča pa se neposredno razmerje s sodiščem za nasprotnika zavezanca za plačilo sodnih taks ne vzpostavi v primerih, ko taksni zavezanec ni bil (niti delno) oproščen plačila sodnih taks, temveč mu je bilo le odloženo njihovo plačilo. Ker gre za izjemo od splošnega pravila, da se to razmerje vzpostavi le med taksnim zavezancem in sodiščem, uporabe te določbe ni mogoče širiti še na druga razmerja, tako tudi ne na primere odložitve plačila sodne takse. To ne bi bilo mogoče niti v primeru, ko bi bila odložitev plačila sodnih taks le podvrsta oprostitve plačila sodnih taks, pri čemer se višje sodišče s takim stališčem (o podvrsti) niti ne strinja. Gre za povsem drug institut.
odstranitvena dejanja – izročitev prostorov – dolžnik v izvršilnem naslovu – črpanje pravice iz izvršilnega naslova – odstranitev stvari in oseb
Določba 221. člena ZIZ res določa, da mora dolžnik upniku izročiti prostore v posest in sicer, da odstrani stvari in osebe. V primeru, ko se izvršilni naslov in sklep o izvršbi ne nanaša na posestnika in ta v posestni pravdi zahteva ugotovitev motenja posesti izvršitelja in upnika, je možno le ugotoviti, da ni protipravnosti, če se ugotovi, da se tretji nahaja v prostorih v povezavi z izvršilnim naslovom, ki je bil podlaga sklepu o izvršbi. V nasprotnem primeru se izvršba ne more nanašati na osebo, ki ni v izvršilnem naslovu in sklepu v izvršbi kot dolžnik.
ZPP člen 154, 154/2, 155. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški pravdnega postopka – odmera pravdnih stroškov – kriterij uspeha – nagrada za postopek – nagrada za narok – načelo potrebnosti
Pri odločanju o stroških postopka mora sodišče upoštevati vse potrebne pravdne stroške strank, ki so nastali tekom postopka (v obravnavanem primeru: tako na prvi stopnji kot na pritožbeni stopnji, upoštevajoč vrednost spornega predmeta), nato pa odmeriti po načelu uspeha strank v pravdi, temu pa sledi medsebojno pobotanje.
Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
V primeru po 31. členu ZST-1 sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Doslej sodišče s sklepom ni določilo nove pravne vrednosti predmeta, zato ni imelo podlage, da izda plačilni nalog.
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - število vlog - vodomer
Zaradi specifičnosti postopka, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine se pravilo dveh vlog v sporu majhne vrednosti razlaga tako, da pravdni stranki po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko vložita dopolnitev tožbe oziroma dopolnitev odgovora na tožbo, v nadaljevanju pa nato lahko še vsaka eno pripravljalno vlog, s katero odgovorita na navedbe nasprotne stranke.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004840
ZP-1 člen 25, 25/1, 137. ZPrCP člen 23. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
zaseg predmetov - zaseg motornega vozila - odvzem predmetov - odvzem motornega vozila
Pogoji za zaseg motornega vozila so odpadli šele naknadno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbo IV Ips 50/2016 spremenilo odločitev sodišč prve in druge stopnje glede odgovornosti za prekršek po 3. točki prvega odstavka 50. člena ZVoz in glede tega prekrška postopek o prekršku ustavilo. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema predmetov, na kar je smiselno nakazalo tudi Vrhovno sodišče v svoji sodbi. Zgoraj citirana določba drugega odstavka 137. člena ZP-1 namreč omogoča odvzem predmetov tudi, če je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081766
OZ člen 198, 335, 335/3. ZASP člen 146, 168, 168/3. ZPP člen 184, 185.
ugovor zastaranja v pritožbi – predvajanje glasbe v trgovini – zapisniki o kontroli – plačilo nadomestila za uporabo avtorskih del – civilna kazen – huda malomarnost – kršitev avtorske pravice – poziv k podpisu pogodbe – predlg za izvršbo – dopolnitev tožbe – sprememba tožbe
Drži, da zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, a tu ne gre za takšno situacijo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka vsaj dvakrat toženo stranko pozivala k podpisu pogodbe oziroma pridobitvi dovoljenja za izvajanje avtorsko varovanih del, a se toženka na to ni odzivala, še več, tudi ob obisku zastopnika tožeče stranke je s svojim obnašanjem zavračala ureditev razmerja. Še tekom postopka je zanikala uporabo avtorskih del in nasprotovala obveznosti plačila nadomestila kot taki.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za odlog plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v skladu z navodilom iz petega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevalo edino trditev, ki jo je tožeča stranka postavila (blokado računa), hkrati pa je presodilo tudi priložene listine, ki ne izkazujejo tako slabega stanja, da tožeča stranka ne bi zmogla plačila sodne takse.
ZPP člen 79, 83, 83/1, 83/2, 137, 339, 339/1. ZST-1 člen 4, 34a.
postavitev začasnega zastopnika – stranka neznanega prebivališča – nastop stranke pred sodiščem – prenehanje upravičenja za zastopanje – taksni zavezanec – posebni primeri zavezanca za plačilo – nastanek taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – nedopustni ugovorni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov. Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa, kar pa ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala in tudi ne, da tožencu takse ni treba plačati.
V gospodarskih družbah, med katere se uvršča tudi samostojni podjetnik, je slednji kot lastnik podjetja sicer zakoniti zastopnik družbe, lahko pa v ta namen pooblasti drugo osebo oziroma ji podeli prokuro. Po prvem odstavku 34. člena ZGD-1 se prokura lahko podeli eni ali več osebam, tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo. Prvi odstavek 35. člena ZGD-1 določa, da sme prokurist opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajati in obremenjevati nepremičnine, za kar mora imeti posebno pooblastilo. Za tak pravni posel pa v obravnavanem primeru ni šlo. Zato glede na zgoraj navedeno, ni mogoče slediti pritožnikoma, da obtoženca kot prokurista kaznivega dejanja poslovne goljufije nista mogla storiti.
Vse sporne zahtevke iz obravnavanega kompleksnega pravnega razmerja med dediči bi tožnik glede na naravo dediščinske skupnosti lahko in moral uveljavljati v tej pravdi, in sicer z vmesnima ugotovitvenima zahtevkoma glede ničnosti obeh pogodb, na kateri se sklicuje, in z oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom za vrnitev določenega premoženja v zapuščino zaradi dopolnitve nujnega deleža.
zastaranje preživninske terjatve - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje judikatne terjatve - zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice - specialne določbe - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti - ugasnitev izvršilnega naslova
Pravilna uporaba določbe 358. člena OZ, ki določa zadržanje zastaranja med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, zadrži tudi zastaranje terjatev iz prvega odstavka 347. člena OZ. Določba 358. člena OZ je specialna določba, ki pretehta nad splošnimi obligacijskimi določbami o teku zastaranja.
Terjatev upnika predstavlja pravo judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, ki pa je v zvezi z določbo druge točke 358. člena OZ, začel teči naslednjega dne po dopolnitvi polnoletnosti preživninskega upravičenca.
V primeru prekinitve rednega šolanja izvršilni naslov za izterjavo preživnine ugasne in s kasnejšim šolanjem ne oživi. To pomeni, da dolžnik tudi za kasnejše obdobje, četudi bi se redno šolal, preživnine na podlagi navedenega izvršilnega naslova ne more zahtevati.
podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - prenos hipoteke - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi - sprememba hipotekarnega upnika - obvestilo izvršilnega sodišča
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Ne gre za vprašanje, ali je to vpis, ki ga je mogoče opraviti le po uradni dolžnosti, ali tudi na predlog v smislu 125. člena ZZK-1, temveč za vprašanje, katera je tista listina, ki v primeru, kot je obravnavani, omogoča vpis novega upnika.