OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0086815
OZ člen 134, 178, 183. ZEPT člen 11. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4. ZPP člen 8, 360, 360/1.
pravica do dobrega imena in ugleda pravne osebe – pravica do svobode izražanja – okrnitev dobrega imena in ugleda pravne osebe – odškodninska odgovornost upravljavca spletnega foruma – izjava kot trditev o dejstvih – žaljiva obdolžitev
Upravljavec spletnega foruma ni dolžan preverjati resničnosti vseh objav, dolžan pa je reagirati na prejeto opozorilo in odstraniti morebitna žaljiva in protipravna sporočila.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081785
ZZZDR člen 123, 129. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 413.
preživnina – osemletna deklica – otroški dodatek – tek zakonskih zamudnih obresti – čas izdaje sodbe – stroški postopka
Pritožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, ki naj bi nastale v bližnji prihodnosti, to je po izdaji sodbe. Že v naravi sodne odločitve pa je, da se ta nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe, zato izdatkov, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo: nakup pisalne mize, stola, namizne lučke, postelje, vzmetnice, posteljnine, računalnika, GSM aparata, skiroja in kolesa, sodišče ni moglo upoštevati.
intervencija – pravni interes – sosporniški intervenient – poziv na dopolnitev nepopolne vloge – laična vloga
Tožeča stranka je predlagala, da sodišče o pravdi obvesti drugo pogodbeno stranko iz kreditne pogodbe. Ta je v pravdo vstopil in priglasil intervencijo na njeni strani. Ker iz spisa izhaja, da gre za kreditno pogodbo, kjer sta tožeča stranka in predlagani intervenient kreditna zavezanca in ker gre za spor o veljavnosti te pogodbe, ima tožeča stranka in stranski intervenient interes za sodelovanje v postopku. Pri tem ni pomembno, kot zmotno meni pritožba, da stranski intervenient ni v izjavi, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, ponovno obrazložil, da je stranka kreditne pogodbe, ki se v tej pravdi izpodbija (199. člen ZPP).
Z vidika poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno, ali dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, ker ni mogel izpolniti ali ker ni hotel izpolniti, temveč le, ali za neizpolnitev odgovarja. Pojem nemožnosti izpolnitve tako pri razbremenitvi odškodninske odgovornosti ne opravlja nobene funkcije. Dolžnik se lahko razbremeni le, če dokaže nastop nepredvidljivih okoliščin izven svojega področja nadzora.
Tveganje za vlom spada v sfero tveganj tožene stranke, ki je profesionalna oseba, ki takšno dejavnost opravlja na trgu. Kljub ravnanju prve tožnice, da je zmanjšala obseg varovanja in število varnostnikov, se sfere prevzetih tveganj niso spremenile, saj je predmet Pogodbe ostal isti.
odločanje po stanju ob koncu glavne obravnave - izdaja in razglasitev sodbe - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je prisodilo zakonske zamudne obresti z zapadlostjo po koncu glavne obravnave, kršilo materialnopravno procesno določbo 311. člena ZPP, ki ne določa le procesnega postopanja sodišča, temveč določa tudi materialno pravne posledice, saj mora sodišče zavrniti tožbeni zahtevek v delu, kolikor vtoževana terjatev ni zapadla do konca glavne obravnave, kar pa pomeni zlitje procesnih in materialno pravnih pogojev za odločanje o zahtevku. Sodišče prve stopnje je zadnjo glavno obravnavo opravilo 20. 10. 2016 in to je časovni moment, na katerega mora sodišče presojati utemeljenost tožbenega zahtevka. Izdaja in razglasitev sodbe skladno z določbo 321. člena ZPP na ta časovni moment ne vplivata in ga ne moreta spremeniti.
Pravna podlaga tožbenemu zahtevku je vseskozi gradbena pogodba in z njo dogovorjena dela, spornost dejansko opravljenih del in spornost časovne izvedbe del, glede na to, da je tožena stranka kot naročnica del odstopila od pogodbe, pa se je dokazovala med drugim tudi s knjigo obračunskih izmer. Tožena stranka je tako ves čas postopka vedela, kaj je pravna podlaga tožbenemu zahtevku in vedela, da se bodo pravno relevantna dejstva dokazovala tudi s knjigo obračunskih izmer in glede tega dokaza bi se lahko izjasnila v obsegu kot je ocenila, da je za njen uspeh v postopku potrebno, sodišče prve stopnje pa v okviru materialnega procesnega vodstva ni dolžno opozarjati strank, da se niso ali niso zadosti izjasnile glede dokaznih predlogov in njihove vsebine ob upoštevanju trditev nasprotne stranke. Če je pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče štelo kot odločilen dokaz knjigo obračunskih izmer, katere predložitev je celo zahtevala tožena stranka sama in je bila v spis predložena takoj na njen poziv, potem je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja, če se je ta dokaz pokazal kot odločilen za presojo.
neupravičena pridobitev – vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo – (ne)pošteni prejemnik – izključitev dobre vere – dokazno breme
Toženec je bil glede porabe odškodnine nepošten (nedobroveren) najkasneje od vložitve odgovora na revizijo, ki ga je vložil njegov odvetnik. Dokazno breme glede višine odškodnine, ki jo je toženec (oškodovanec) porabil v dobri veri, je na tožencu.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – pogoji za priposestvovanje – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Nesprejemljiva je trditev, da bi morala biti glede priposestvovanja sporne kleti, verande in treh garaž upoštevana odločitev, kakršna je bila glede stanovanja sprejeta v drugem pravdnem postopku. Stanovanje je bilo predmet kupoprodajne pogodbe, zato je glede stanovanja izkazana zakonita posest, ki z iztekom desetletne priposestvovalne dobe privede do lastništva. V obravnavni zadevi tožnik zakonite posesti, ki je podlaga za priposestvovanje v desetih letih, ni uspel dokazati, dvajsetletnega obdobja dobroverne posesti pa ne zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085232
OZ člen 640, 660. ZPP člen 337, 337/1.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – neizvedba del – napake v izvedbi – izvedensko mnenje – nepredložitev dokumentacije – manjvrednost izvedenih del zaradi napake – predlog za postavitev izvedenca – ogled – pobotni ugovor
Tožena stranka je tista, ki je vtoževanemu plačilu za izvedena dela nasprotovala z ugovorom, da so bila nekatera dela izvedena z napako, zaradi česar je s pobotnim ugovorom zahtevala primarno plačilo stroškov odprave napak, podredno pa znižanje plačila. Nedvomno je bilo zato trditveno in dokazno breme o obstoju napak na strani tožene stranke. Prav tako je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme v zvezi z manjvrednostjo izvedenih del zaradi teh napak, česar glede na zgoraj navedeno brez predložitve relevantne dokumentacije ni zmogla.
ničnost pravnega posla - oblikovanje prave volje - nesposobnost razumeti pravno dejanje - poslovno nesposobna oseba - nerazsodna oseba v času sklepanja pogodbe - sposobnost razsojanja - pravne posledice
Tudi v tej pravdi toženec ni mogel dokazati, da bi drugotoženki v celoti ta denar plačal oziroma pogodbo izpolnil; zlasti pa je tožeča stranka dokazala, da drugotoženka v času sklepanja sporne pogodbe ni mogla oblikovati prave volje in zato je sklep sodišča prve stopnje, da je taka pogodba nična, materialnopravno pravilen.
goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086829
OZ člen 83, 149, 150, 153, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – razbremenilni razlogi – varstvo pri delu – prispevek oškodovanca – skrbnost dobrega strokovnjaka – neskrbnost oškodovanca – zavarovanje civilne odgovornosti – odgovornost za škodo iz obrtne dejavnosti – podjemna pogodba – pojem delavca – pojem lastnega delavca – pogodba o zaposlitvi – zavarovalna pogodba – zavarovalna polica – zavarovalno kritje
Razlaga pritožnice, da se za lastnega delavca po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe lahko šteje le delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato zavarovalnica za škodo, ki nastane delavcu, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, ne odgovarja, ni pravilna. Njena pogodbena stranka je sklenila zavarovanje, ki krije zahtevke tretjih oseb in lastnih delavcev, torej je očitno, da je imela namen zavarovati vse rizike. Z razlago, ki jo ponuja pritožnica, pa bi tožnik kot pogodbeni delavec njenega zavarovanca ostal brez kritja, ker ne bi štel ne kot tretja oseba ne kot lastni delavec. Pritožbeno sodišče tudi ni spregledalo, da je zavarovanec zatrdil, da mu je zavarovalni agent zagotovil, da sklenjena zavarovalna pogodba krije tudi delavce, ki zanj delajo po pogodbi, ter da je bilo delavcev skupaj (zaposlenih in pogodbenih) točno toliko, za kolikor je bilo dano zavarovalno kritje.
tožbeni zahtevek za ugotovitev utemeljenosti tožbe za razvezo zakonske zveze - tožba na razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - statusni spor - preizkus stroškovne odločitve
V obravnavani zadevi je bila naloga tožnika, ki je v pravdo vstopil na podlagi 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ker je njegov oče po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze umrl (7.3.2014), da dokaže utemeljenost te tožbe pokojnega očeta in s tem posledično izgubo dedne pravice toženke, kot žene pokojnega J.M. (22. člen Zakona o dedovanju, ZD). Upoštevaje navedeno, ta postopek nima značaja statusnega spora (temu ustrezno je tožnik tudi spremenil tožbeni zahtevek), saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo J.M. in je zato sodišče pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega J.M. zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna. Nevzdržnost zakonske zveze pa je podana, če so odnosi zakoncev globoko trajno omajani tako, da jih ni mogoče več rešiti in ni dovolj, da so le občasno skaljeni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023573
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-4, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami - kršitev kazenskega zakona - ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti - zakonski znaki kaznivega dejanja grožnja - pregon kaznivega dejanja na predlog - upravičeni tožilec - sprememba zakonodaje - storitev kaznivega dejanja po spremembi zakonodaje - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožba zagovornika neutemeljeno navaja, da se obdolžencu očitano kaznivo dejanje ne more preganjati na javno obtožbo, torej po obtožbi državnega tožilca, s čimer očitno nakazuje na to, da v obravnavani zadevi pregon na javno obtožbo ni dopusten, ampak le na zasebno tožbo. Zagovornik namreč prezre spremembo KZ-1, z dne 20. 10. 2015, po kateri se je tretji odstavek 135. člena KZ-1 spremenil tako, da se pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena začne na predlog, torej ne velja več prejšnji tretji odstavek, po katerem je bil pregon mogoč le na zasebno tožbo. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo storjeno dne 30. 3. 2016, torej po navedeni spremembi KZ-1. Zato pritožba zagovornika, ki meni, da ni zahteve upravičenega tožilca, ne more biti uspešna.
Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 5, 5/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-9, 196, 196/2, 197.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik, ki ga obdolženec razume - sodelovanje v postopku
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju konvencija), ki določa, da je treba pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti v enega od jezikov države članice, na ozemlju katere je naslovnik, kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena. V kolikor gre za tujega državljana, ki tudi živi in dela na ozemlju druge države, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno domnevati, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek oziroma v katerem so pisanja sestavljena. Če pa se izkaže, da je storilec z uradnimi osebami na kraju storitve prekrška ob uporabi slovenskega jezika, ki je uradni jezik postopka o prekršku v Republiki Sloveniji, sodeloval v postopku o prekršku, pa bi bilo mogoče domnevati, da storilec razume slovenski jezik oziroma ne bi bilo razloga za domnevo, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek. Le v takšnem primeru bi lahko štelo, da se kljub vročitvi odločbe o prekršku brez prevoda v jezik, ki ga storilec razume, zagotovljene pravice do poštenega postopka.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepa
S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika
Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
oškodovanec kot tožilec - nepopolna vloga - zavrženje
Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.
poškodba v bazenskem kompleksu - varnostni ukrepi - opozorilo glede obutve - ravnanje oškodovanca kot vzrok škode - odsotnost nedopustnega (protipravnega) ravnanja
Protipravnega ravnanja zavarovanca toženke ni najti v odsotnosti opozarjanja kopalcev na ustrezno obutev. Priča je namreč izpovedala, da je tako pri blagajni, kot znotraj bazenskega kompleksa izobešen kopalniški red, ki zgolj dovoljuje, ne pa zapoveduje, nošenje primerne obutve. Tako tožnica, kot priča sta skladno izpovedali, da sta bili kritičnega dne bosi, čeprav so nekateri drugi udeleženci fizioterapije nosili obutev, ki so jo pustili pred bazenom. Imenovana sta se tako navkljub svoji starosti in slabši gibalni sposobnosti zavedala, da lahko nosita primerno obutev, če želita, pa sta slednje zavestno opustila, kar ne more iti na škodo toženki oziroma njenemu zavarovancu.