pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pogoji za nepravo priposestvovanje - 20 letno skladiščenje lesa in vožnja s traktorjem po sporni parceli - računanje priposestvovalne dobe - izvrševanje služnosti - dokazna ocena - verodostojnost prič in strank - tehtanje in ocena izpovedi
Neenotnost izpovedb je sodišče prve stopnje vodila k zaključku, da sta tožnika res nekajkrat pripeljala les na sporno parcelo in ga tam zložila, nista pa uspela dokazati, da bi les skladiščila vsako leto, pa tudi ne skladiščenja po letu 2007, ko sta bila po pooblaščencu toženke pozvana na odstranitev lesa.
ZIZ člen 55, 55/1, 71. ZFPPIPP člen 67, 67/3, 67/3-3, 261, 264.
ugovor pobota - materialno in procesno pobotanje - pobot v stečajnem postopku - nastanek terjatve - priznana terjatev - odlog izvršbe - nezmožnost restitucije kot pravno upoštevna škoda
Glede na pravila oziroma načela stečajnega postopka sodišče druge stopnje ne more pritrditi zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da prerekana terjatev nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero sodišče ugotovi njen obstoj. Priznanje terjatve je potrebno ločiti od vprašanja njenega nastanka.
Ker je stečajni postopek še v teku, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da bi konkretno navedel znesek pričakovane škode, zato nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru naknadnega uspeha z izrednim oziroma rednim pravnim sredstvom, predstavlja škodo, ki je pravno upoštevna.
zapuščinski postopek – stroški postopka – stroški izvedenca – skupni stroški postopka – povrnitev stroškov – priglasitev stroškov – pravočasnost prijave stroškov – zavrženje predloga za povračilo stroškov – priglasitev stroškov na zadnjem naroku
Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.
namen pogodbenih strank - posojilna pogodba - lobiranje - sponzorska pogodba - dejanska in trditvena podlaga
Dogovora o tem, da se posojilna pogodba sklene zato, da se računovodsko zapre plačilo storitev za lobiranje (znižanje komunalnega prispevka), tožena stranka ni uspela dokazati.
ničnost pravnega posla - oblikovanje prave volje - nesposobnost razumeti pravno dejanje - poslovno nesposobna oseba - nerazsodna oseba v času sklepanja pogodbe - sposobnost razsojanja - pravne posledice
Tudi v tej pravdi toženec ni mogel dokazati, da bi drugotoženki v celoti ta denar plačal oziroma pogodbo izpolnil; zlasti pa je tožeča stranka dokazala, da drugotoženka v času sklepanja sporne pogodbe ni mogla oblikovati prave volje in zato je sklep sodišča prve stopnje, da je taka pogodba nična, materialnopravno pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085232
OZ člen 640, 660. ZPP člen 337, 337/1.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – neizvedba del – napake v izvedbi – izvedensko mnenje – nepredložitev dokumentacije – manjvrednost izvedenih del zaradi napake – predlog za postavitev izvedenca – ogled – pobotni ugovor
Tožena stranka je tista, ki je vtoževanemu plačilu za izvedena dela nasprotovala z ugovorom, da so bila nekatera dela izvedena z napako, zaradi česar je s pobotnim ugovorom zahtevala primarno plačilo stroškov odprave napak, podredno pa znižanje plačila. Nedvomno je bilo zato trditveno in dokazno breme o obstoju napak na strani tožene stranke. Prav tako je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme v zvezi z manjvrednostjo izvedenih del zaradi teh napak, česar glede na zgoraj navedeno brez predložitve relevantne dokumentacije ni zmogla.
predlog za zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - pozivni sklep - poprava predloga - potrdilo o izvršljivosti - izvršljivost terjatve
Upnica je zadostila zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ, ko je v predlogu za zavarovanje denarne terjatve opredelila izvršilni naslov. S tem je zatrjevala tudi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
zavarovanje s hipoteko - višina terjatve - delno plačilo - zmanjšanje hipoteke
Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji.
Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Institut odloga se lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.
Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
skupno premoženje zakoncev – nakup nepremičnine – lokal – kreditna pogodba – skupni dolg – plačilo skupnega dolga – delež na skupnem premoženju
Sodišče prve stopnje povsem pravilno obrazloži, da je podjetniško premoženje, kadar je pridobljeno z delom, skupno premoženje zakoncev.
Sporni lokal (pravilno: nepremičnina) ni bil(a) kupljen(a) z denarjem, ki bi bil pridobljen kakorkoli drugače kot z delom. Zato in zato, ker je bil(a) pridobljen(a) v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank, gre za skupno premoženje pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0086829
OZ člen 83, 149, 150, 153, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – razbremenilni razlogi – varstvo pri delu – prispevek oškodovanca – skrbnost dobrega strokovnjaka – neskrbnost oškodovanca – zavarovanje civilne odgovornosti – odgovornost za škodo iz obrtne dejavnosti – podjemna pogodba – pojem delavca – pojem lastnega delavca – pogodba o zaposlitvi – zavarovalna pogodba – zavarovalna polica – zavarovalno kritje
Razlaga pritožnice, da se za lastnega delavca po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe lahko šteje le delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato zavarovalnica za škodo, ki nastane delavcu, ki opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe, ne odgovarja, ni pravilna. Njena pogodbena stranka je sklenila zavarovanje, ki krije zahtevke tretjih oseb in lastnih delavcev, torej je očitno, da je imela namen zavarovati vse rizike. Z razlago, ki jo ponuja pritožnica, pa bi tožnik kot pogodbeni delavec njenega zavarovanca ostal brez kritja, ker ne bi štel ne kot tretja oseba ne kot lastni delavec. Pritožbeno sodišče tudi ni spregledalo, da je zavarovanec zatrdil, da mu je zavarovalni agent zagotovil, da sklenjena zavarovalna pogodba krije tudi delavce, ki zanj delajo po pogodbi, ter da je bilo delavcev skupaj (zaposlenih in pogodbenih) točno toliko, za kolikor je bilo dano zavarovalno kritje.
tožbeni zahtevek za ugotovitev utemeljenosti tožbe za razvezo zakonske zveze - tožba na razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - statusni spor - preizkus stroškovne odločitve
V obravnavani zadevi je bila naloga tožnika, ki je v pravdo vstopil na podlagi 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ker je njegov oče po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze umrl (7.3.2014), da dokaže utemeljenost te tožbe pokojnega očeta in s tem posledično izgubo dedne pravice toženke, kot žene pokojnega J.M. (22. člen Zakona o dedovanju, ZD). Upoštevaje navedeno, ta postopek nima značaja statusnega spora (temu ustrezno je tožnik tudi spremenil tožbeni zahtevek), saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo J.M. in je zato sodišče pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega J.M. zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna. Nevzdržnost zakonske zveze pa je podana, če so odnosi zakoncev globoko trajno omajani tako, da jih ni mogoče več rešiti in ni dovolj, da so le občasno skaljeni.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSL00000444
ZSZ člen 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 63. ZSZ člen 41, 41-1, 41-3, 56, 56-1. ZUreP-1 člen 179, 180, 180/1. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/2, 218/3, 218a, 218b, 218c, 218č, 218d. URS člen 26. ZDavNepr člen 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravilna uporaba materialnega prava
ZGO-1 nikjer ne določa, da oprostitve plačila NUSZ, sicer določene po drugem kriteriju kot stavbna zemljišča, in sicer po kriteriju namena uporabe, ne veljajo več.
V primerih odškodninske odgovornosti države zaradi protipravnega ravnanja državnega organa nepravilna uporaba materialnega prava sama po sebi ne pomeni avtomatsko protipravnega ravnanja tožene stranke.
poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepa
S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika
Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 5, 5/3. ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-9, 196, 196/2, 197.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik, ki ga obdolženec razume - sodelovanje v postopku
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 5. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju konvencija), ki določa, da je treba pisanja ali vsaj njegove pomembne dele prevesti v enega od jezikov države članice, na ozemlju katere je naslovnik, kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so pisanja sestavljena. V kolikor gre za tujega državljana, ki tudi živi in dela na ozemlju druge države, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno domnevati, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek oziroma v katerem so pisanja sestavljena. Če pa se izkaže, da je storilec z uradnimi osebami na kraju storitve prekrška ob uporabi slovenskega jezika, ki je uradni jezik postopka o prekršku v Republiki Sloveniji, sodeloval v postopku o prekršku, pa bi bilo mogoče domnevati, da storilec razume slovenski jezik oziroma ne bi bilo razloga za domnevo, da ne razume jezika, v katerem poteka postopek. Le v takšnem primeru bi lahko štelo, da se kljub vročitvi odločbe o prekršku brez prevoda v jezik, ki ga storilec razume, zagotovljene pravice do poštenega postopka.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
Sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega ugovora vsebinsko ni odločalo o pogojih za začetek stečajnega postopka, višje sodišče pa tega ne more storiti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.