postopek osebnega stečaja – ponoven predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti po drugem odstavku 399. člena ZFPPIPP, ker je bil v predmetnem postopku osebnega stečaja na ugovor upnika postopek odpusta obveznosti ustavljen in predlog za odpust obveznosti zavrnjen s sklepom z dne 3. 9. 2015, ki je postal pravnomočen dne 2. 11. 2015. Razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa je bila dolžnikova kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP.
Navedenih v izpodbijanem sklepu ugotovljenih, pa za odločitev o dolžnikovem ponovno vloženem predlogu za odpust obveznosti relevantnih dejstev, dolžnik s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrnitev ponovnega dolžnikovega predloga za odpust obveznosti v drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP, ker je podana zakonska ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč odpust obveznosti ponovno predlagal že po enem letu in treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, s katerim mu je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen.
Zoper sodbo višjega sodišča, s katero je bilo pritožniku naloženo plačilo sodne takse, ni dovoljena pritožba, ker ne gre za nobenega od primerov iz 398. člena ZKP, v katerih je zoper sodbo drugostopnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Ponovna presoja pravilnosti s sodbo višjega sodišča zasebnemu tožilcu odmerjene sodne takse, zato ni dopustna.
zapuščinski postopek – stroški postopka – stroški izvedenca – skupni stroški postopka – povrnitev stroškov – priglasitev stroškov – pravočasnost prijave stroškov – zavrženje predloga za povračilo stroškov – priglasitev stroškov na zadnjem naroku
Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.
dobrovernost – priposestvovanje lastninske pravice – dokazna ocena
Tožnici je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspelo dokazati, da je bila sporna nepremičnina ves čas priposestvalne dobe v pošteni in pristni posesti njenih pravnih prednikov (paragrafi 1460 do 1468 ODZ).
predlog za zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - pozivni sklep - poprava predloga - potrdilo o izvršljivosti - izvršljivost terjatve
Upnica je zadostila zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ, ko je v predlogu za zavarovanje denarne terjatve opredelila izvršilni naslov. S tem je zatrjevala tudi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
ničnost pravnega posla - oblikovanje prave volje - nesposobnost razumeti pravno dejanje - poslovno nesposobna oseba - nerazsodna oseba v času sklepanja pogodbe - sposobnost razsojanja - pravne posledice
Tudi v tej pravdi toženec ni mogel dokazati, da bi drugotoženki v celoti ta denar plačal oziroma pogodbo izpolnil; zlasti pa je tožeča stranka dokazala, da drugotoženka v času sklepanja sporne pogodbe ni mogla oblikovati prave volje in zato je sklep sodišča prve stopnje, da je taka pogodba nična, materialnopravno pravilen.
goljufija - posojilo - ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu
Ker je obdolženec torej vedel, da oškodovancu posojenega denarja ne bo mogel vrniti, vendar mu je kljub temu obljubljal nasprotno, kar je podkrepil tudi s podpisom potrdila z dne 6. 5. 2015 in ko oškodovancu vse do danes denarja še ni vrnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085232
OZ člen 640, 660. ZPP člen 337, 337/1.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – neizvedba del – napake v izvedbi – izvedensko mnenje – nepredložitev dokumentacije – manjvrednost izvedenih del zaradi napake – predlog za postavitev izvedenca – ogled – pobotni ugovor
Tožena stranka je tista, ki je vtoževanemu plačilu za izvedena dela nasprotovala z ugovorom, da so bila nekatera dela izvedena z napako, zaradi česar je s pobotnim ugovorom zahtevala primarno plačilo stroškov odprave napak, podredno pa znižanje plačila. Nedvomno je bilo zato trditveno in dokazno breme o obstoju napak na strani tožene stranke. Prav tako je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme v zvezi z manjvrednostjo izvedenih del zaradi teh napak, česar glede na zgoraj navedeno brez predložitve relevantne dokumentacije ni zmogla.
Z razlago, za katero se zavzema pritožnica, da je dogovor o plačilu nagrade mogoč le v sodnih postopkih, bi prišli do absurdne situacije, ko bi o nekaterih zahtevkih po ZDen stranke dogovor lahko sklenile (po 5. člen ZDen), v preostalih pa ne. Razlikovanje v postopku (sodnem ali upravnem) tako za dopustnost sklepanja dogovora ne more biti odločilno.
zapuščina – obseg zapuščine – prehod zapuščine na dediče – trenutek zapustnikove smrti – stanje na dan zapustnikove smrti – vezana denarna sredstva – sprostitev depozita na drug račun – vročitev pooblaščencu – naknadna vročitev pooblaščencu – odprava kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja na 132. člen ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Banka je sodišče obvestila, da je bilo na dan smrti zapustnice 11. 6. 2015 (in tudi na dan 16. 10. 2015) stanje na navedenem računu vezanega depozita 42.000,00 EUR, sodišče je na naroku dediče seznanilo, da v zapuščino spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR. Ker je odločilno stanje na dan zapustničine smrti, ima pritožba prav, da tudi sredstva denarnega depozita v višini 42.000,00 EUR spadajo v zapuščino.
materialno pravo - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fotografije kot dokaz
Pritožnica zmotno meni, da so fotografije, posnetek ter ključna priča in sodni izvedenec materialno pravo. Navedeno so dokazi, s katerimi se dokazuje zatrjevana dejstva. Zato ni utemeljen očitek, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Če pa s temi navedbami meri na to, da sodišče teh dokazov ni pravilno ocenilo, gre za očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – za redno rabo potrebna zveza z javno cesto – obstoječ priključek za javno cesto – stroški postopka
Določena nujna pot je najustreznejša, ker je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlaže in najhitreje izvedljiva, stroškovno najcenejša, dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke pa ne bo bistveno okrnjena.
ZNP člen 24, 24/1, 36, 36/1. SPZ člen 70, 70/1, 70/2.
delitev solastnine – predujem za izvedenca – domneva umika predloga
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je štelo, da je predlog umaknjen, ker nihče od udeležencev ni želel založiti predujma za izvedenca, brez katerega ni bilo mogoče odločiti.
ZFPPIPP člen 302. ZDAVP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu – seznam izvršilnih naslovov – izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslovov je v skladu z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvršilni naslov. V takih primerih se v skladu s 302. členom ZFPPIPP na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve napoti tisti, ki je terjatev prerekal.
poenostavljena prisilna poravnava – izdaja nadomestnega sklepa
S. se zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni pritožil, zato po oceni višjega sodišča tudi nima podlage oziroma pravice, da bi lahko zahteval vsebinsko odločitev višjega sodišča o pritožbi drugega upnika
Določilo drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP se uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
tožbeni zahtevek za ugotovitev utemeljenosti tožbe za razvezo zakonske zveze - tožba na razvezo zakonske zveze - smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - statusni spor - preizkus stroškovne odločitve
V obravnavani zadevi je bila naloga tožnika, ki je v pravdo vstopil na podlagi 85. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ker je njegov oče po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze umrl (7.3.2014), da dokaže utemeljenost te tožbe pokojnega očeta in s tem posledično izgubo dedne pravice toženke, kot žene pokojnega J.M. (22. člen Zakona o dedovanju, ZD). Upoštevaje navedeno, ta postopek nima značaja statusnega spora (temu ustrezno je tožnik tudi spremenil tožbeni zahtevek), saj je zakonska zveza prenehala že s smrtjo J.M. in je zato sodišče pravilno ugotavljalo dejansko stanje, in sicer podanost razlogov na strani pokojnega J.M. zaradi katerih je bila zanj zakonska zveza nevzdržna. Nevzdržnost zakonske zveze pa je podana, če so odnosi zakoncev globoko trajno omajani tako, da jih ni mogoče več rešiti in ni dovolj, da so le občasno skaljeni.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rezultat toksikološke preiskave - zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen prav iz razloga, ker toksikološka preiskava ni potrdila prisotnosti prepovedanih substanc v krvi (ampak le v slini), je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, saj bi bilo povsem nerazumno in tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca v zvezi z institutom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, če bi sodišče tak ukrep izreklo v primeru, ko je bil v isti zadevi postopek o prekršku zoper obdolženca že pravnomočno zaključen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069786
OZ člen 190. ZIZ člen 107.
neupravičena obogatitev – neupravičena pridobitev – pogodba o vodenju TR – pomotno nakazilo – bančni denarni depozit – sklep o rubežu – sklep o rubežu terjatve – kondikcijski zahtevek
Sklep o rubežu po 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju pomeni zgolj to, da dolžnikov dolžnik od trenutka, ko ga prejme, ne sme več plačati svoje terjatve dolžniku, dolžnik pa terjatve ne sme terjati. Sam sklep o rubežu pa (še) ne pomeni, da je upnik upravičen do terjatve. To postane šele, ko sodišče izda sklep o prenosu terjatve. Da ta začne učinkovati, pa mora biti vročen dolžnikovemu dolžniku. Šele od takrat dalje je upnik upravičen do terjatve. V tej zadevi je tožena stranka razpolagala zgolj s sklepom o rubežu, ne pa tudi s sklepom o prenosu terjatve, ki bi ji dajal upravičenje izterjati zarubljeno terjatev. Res je, da v konkretni zadevi tožeča stranka na podlagi sklepa o rubežu ne bi smela nakazati nobenega denarja dolžnikovemu dolžniku, a ga tudi ni bila dolžna nakazati toženi stranki vse dokler sodišče ne bi izdalo sklepa o prenosu terjatve.
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).