Z vidika poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno, ali dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, ker ni mogel izpolniti ali ker ni hotel izpolniti, temveč le, ali za neizpolnitev odgovarja. Pojem nemožnosti izpolnitve tako pri razbremenitvi odškodninske odgovornosti ne opravlja nobene funkcije. Dolžnik se lahko razbremeni le, če dokaže nastop nepredvidljivih okoliščin izven svojega področja nadzora.
Tveganje za vlom spada v sfero tveganj tožene stranke, ki je profesionalna oseba, ki takšno dejavnost opravlja na trgu. Kljub ravnanju prve tožnice, da je zmanjšala obseg varovanja in število varnostnikov, se sfere prevzetih tveganj niso spremenile, saj je predmet Pogodbe ostal isti.
terjatev do zapuščine – pogodba o preužitku – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – nepremagljive ovire – pravica do izjave – nujni delež
Z ozirom na to, da lahko nujni dedič postane le tisti, ki takšno zakonsko predvideno pravico (možnost) uveljavlja, so bile v tem oziru (predhodno omenjene) tožničine trditve podane ne le pravočasno, ampak so za odločitev v predmetni zadevi tudi relevantne (v smislu določbe 360. člena OZ), do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo.
odločanje po stanju ob koncu glavne obravnave - izdaja in razglasitev sodbe - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je prisodilo zakonske zamudne obresti z zapadlostjo po koncu glavne obravnave, kršilo materialnopravno procesno določbo 311. člena ZPP, ki ne določa le procesnega postopanja sodišča, temveč določa tudi materialno pravne posledice, saj mora sodišče zavrniti tožbeni zahtevek v delu, kolikor vtoževana terjatev ni zapadla do konca glavne obravnave, kar pa pomeni zlitje procesnih in materialno pravnih pogojev za odločanje o zahtevku. Sodišče prve stopnje je zadnjo glavno obravnavo opravilo 20. 10. 2016 in to je časovni moment, na katerega mora sodišče presojati utemeljenost tožbenega zahtevka. Izdaja in razglasitev sodbe skladno z določbo 321. člena ZPP na ta časovni moment ne vplivata in ga ne moreta spremeniti.
Pravna podlaga tožbenemu zahtevku je vseskozi gradbena pogodba in z njo dogovorjena dela, spornost dejansko opravljenih del in spornost časovne izvedbe del, glede na to, da je tožena stranka kot naročnica del odstopila od pogodbe, pa se je dokazovala med drugim tudi s knjigo obračunskih izmer. Tožena stranka je tako ves čas postopka vedela, kaj je pravna podlaga tožbenemu zahtevku in vedela, da se bodo pravno relevantna dejstva dokazovala tudi s knjigo obračunskih izmer in glede tega dokaza bi se lahko izjasnila v obsegu kot je ocenila, da je za njen uspeh v postopku potrebno, sodišče prve stopnje pa v okviru materialnega procesnega vodstva ni dolžno opozarjati strank, da se niso ali niso zadosti izjasnile glede dokaznih predlogov in njihove vsebine ob upoštevanju trditev nasprotne stranke. Če je pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče štelo kot odločilen dokaz knjigo obračunskih izmer, katere predložitev je celo zahtevala tožena stranka sama in je bila v spis predložena takoj na njen poziv, potem je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja, če se je ta dokaz pokazal kot odločilen za presojo.
neupravičena pridobitev – vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo – (ne)pošteni prejemnik – izključitev dobre vere – dokazno breme
Toženec je bil glede porabe odškodnine nepošten (nedobroveren) najkasneje od vložitve odgovora na revizijo, ki ga je vložil njegov odvetnik. Dokazno breme glede višine odškodnine, ki jo je toženec (oškodovanec) porabil v dobri veri, je na tožencu.
stavbna pravica - družbena lastnina - nastanek stavbne pravice na podlagi zakona - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice
Določilo drugega odstavka 271. člena SPZ je bilo sprejeto, da bi se omogočilo nadaljevanje v prejšnjem sistemu nastalih razmerij, ko sta bila zemljišče in stavba dve pravno samostojni stvari. Ker že prejšnji družbenolastninski sistem graditelju, kakršen je tožnik, ni priznaval celovitega lastninskopravnega varstva, ga mu tudi sedaj – s priznanjem stavbne pravice – ni mogoče nuditi.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086093
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 179, 186, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – javni uslužbenec – pravica do osebnega dostojanstva – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – žaljiva obdolžitev – identično dejansko stanje – objektivna žaljivost – žaljivost trditev – resna kritika – resničnost trditev – denarna odškodnina – odmera odškodnine – deljena vzročnost – deljena odgovornost – soprispevek medijev – solidarna odgovornost
Vztrajno ponavljanje, da je tožnica tajna policijska sodelavka, ki nezakonito (ne pa v skladu z določbami ZKP) sodeluje s policijo, pri tem izrablja svoj položaj javne uslužbenke in zlorablja zaupanje poslancev in sodelavcev, je objektivno žaljivo. Tožnici je bilo pripisano ne le ravnanje v nasprotju z zakonom in Ustavo, pač pa tudi nemoralno ravnanje (zloraba zaupanja), kar nedvomno posega v ugled prizadetega.
Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo večkratne posege toženca v čast in dobro ime tožnice kot celoto. Pravilno je opozorilo na njihovo število (desetkrat v časovnem obdobju od 12. 3. 2010 do 30. 8. 2010), toženčevo vztrajnost (ponavljal je žaljive in neresnične izjave o tožničinem nezakonitem in nemoralnem opravljanju dela javne uslužbenke, jim dodajal neresnične izjave o njenem osebnem življenju – intimni povezanosti z drugo, v javnosti znano osebo), odmevnost (objavo v več javnosti najbolj dostopnih medijih – splet, TV, časopis) in njihovo trajnost (spet).
OZ člen 346. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 15.
plačilo hrambe – plačniki hrambe – državni organi – pravna subjektiviteta – splošni zastaralni rok
Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami v 15. členu določa, da so plačniki hrambe Ministrstvo za notranje zadeve, državno tožilstvo oziroma sodišče. Vsi našteti so državni organi, ki nimajo svoje pravne subjektivitete, za njihovo ravnanje pa odgovarja Republika Slovenija, torej tožena stranka. Sodišče ima zato prav, ko pravi, da za to pravdo ni pomembno, kateri od organov bi moral plačati posamezni račun.
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 6a, 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-9.
manjša verbalna kršitev - prekršek neznatnega pomena - ustavitev postopka o prekršku - ocena škodljive posledice - zakonski znak prekrška
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe nanaša na oceno škodljive posledice iz 6.a člena ZP-1 in ne na presojo prepovedane posledice kot zakonitega znaka prekrška po 6. členu ZJRM-1, saj je prepovedana posledica kot zakoniti znak obravnavanega prekrška dovolj določno opisan v sami določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1.
dobrovernost – priposestvovanje lastninske pravice – dokazna ocena
Tožnici je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspelo dokazati, da je bila sporna nepremičnina ves čas priposestvalne dobe v pošteni in pristni posesti njenih pravnih prednikov (paragrafi 1460 do 1468 ODZ).
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – za redno rabo potrebna zveza z javno cesto – obstoječ priključek za javno cesto – stroški postopka
Določena nujna pot je najustreznejša, ker je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlaže in najhitreje izvedljiva, stroškovno najcenejša, dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke pa ne bo bistveno okrnjena.
intervencija – pravni interes – sosporniški intervenient – poziv na dopolnitev nepopolne vloge – laična vloga
Tožeča stranka je predlagala, da sodišče o pravdi obvesti drugo pogodbeno stranko iz kreditne pogodbe. Ta je v pravdo vstopil in priglasil intervencijo na njeni strani. Ker iz spisa izhaja, da gre za kreditno pogodbo, kjer sta tožeča stranka in predlagani intervenient kreditna zavezanca in ker gre za spor o veljavnosti te pogodbe, ima tožeča stranka in stranski intervenient interes za sodelovanje v postopku. Pri tem ni pomembno, kot zmotno meni pritožba, da stranski intervenient ni v izjavi, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, ponovno obrazložil, da je stranka kreditne pogodbe, ki se v tej pravdi izpodbija (199. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0086807
OZ člen 99.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – darilna pogodba – prodajna pogodba – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – odtujitev posamične stvari iz skupnega premoženja – izpodbojen pravni posel – tožba na izpodbijanje pravnega posla – pravočasnost tožbe na izpodbijanje pravnega posla – subjektivni rok – objektivni rok – zahtevek na vračilo kupnine in uporabnine – odsotnost pravnega temelja – zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker tožnica zahtevka za izpodbijanje darilne pogodbe ni vložila in je zamudila subjektivni (1 leto) in objektivni rok (3 leta) iz čl. 99 OZ, od toženca ne more zahtevati ničesar, saj je pogoj za uveljavljanje kakršnihkoli zahtevkov tožnice napram tožencu pravočasnost tožbe na izpodbijanje pravnega posla. Zahtevek tožnice na vračilo kupnine in uporabnine nima nobenega pravnega temelja.
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih mesečnih stroškov v višini 510,00 EUR za celotno preživljanje 15-letnega mladoletnega A. Ž., ki dosegajo le dobro polovico stroškov, kot jih je za lastno preživljanje zatrjeval toženec in jih izpostavlja tudi v pritožbi.
Po presoji pritožbenega sodišča stroški za hrano 15-letnega, odraščajočega fanta, v višini 150,00 EUR mesečno nikakor niso pretirani ob upoštevanju ugotovljenega dejstva o višini mesečnih plač obeh pravdnih strank, ki znaša za tožnico okoli 2.400,00 EUR in za toženca okoli 1.100,00 EUR. Četudi mladoletni A. preživi vsak drugi vikend en dan (ali sobota ali nedelja, kakor to izhaja iz sklenjene sodne poravnave) pri tožencu, je neutemeljena pritožbena trditev, da znašajo stroški njegove prehrane doma, poleg stroška 48,00 EUR za prehrano v šoli, manj kot 100,00 EUR na mesec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
začetek postopka osebnega stečaja – pritožba dolžnika – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku stečajnega postopka – domneva insolventnosti
Dolžnik torej smiselno zatrjuje, da ni insolventen. To bi lahko trdil v ugovoru zoper upničin predlog, da se nad njim začne postopek osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je dolžniku upničin predlog s prilogami vročilo in ga pozvalo, da se o njem izjavi, vendar dolžnik v roku petnajstih dni po prejemu poziva ugovora ni vložil, česar v pritožbi ne zanika.
Točka g) prvega odstavka 121. člena ZIL-1 določa, da se sodba objavi. Objavi se sodba, ki se opira na katero od preostalih točk prvega odstavka 121. člena ZIL-1. Ta predpostavka je bila v tej zadevi nedvomno izpolnjena.
Ker sta odločitvi o uničenju izdelkov in o ugotovitvi kršitve pravnomočni, ne more biti dvoma, da je treba izreke obeh sodb objaviti, kolikor je bilo z njimi ugodeno zahtevkom.
Ker o v pobot ugovarjani terjatvi tožene stranke teče gospodarski spor, o njej še ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je glede uveljavljenega pobotnega ugovora tožene stranke podana litispendenca in je ob pravilni uporabi 189. člena ZPP pobotni ugovor tožene stranke tudi pravilno zavrglo. Tako imenovano procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene. Zato glede uveljavljanja pobotnega ugovora veljajo tudi pravila o litispendenci. Dokler je tak ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde, po drugi strani pa ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda in je treba v takem primeru ugovor pobota zavreči.
zastopanje - pooblastilo - izguba procesne sposobnosti
Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Zoper sodbo višjega sodišča, s katero je bilo pritožniku naloženo plačilo sodne takse, ni dovoljena pritožba, ker ne gre za nobenega od primerov iz 398. člena ZKP, v katerih je zoper sodbo drugostopnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Ponovna presoja pravilnosti s sodbo višjega sodišča zasebnemu tožilcu odmerjene sodne takse, zato ni dopustna.