nadomestilo zaradi manjše plače - denarno nadomestilo za brezposelnost
ZPIZ-2 v 396. členu ureja uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih ter ukinitev pravic uživalcem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev. Tako uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 (1. odst. 396. člena). Pravice po ZPIZ-2 ti uživalci lahko pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti (3. odst. 396. člena). Denarne dajatve, pridobljene na temelju preostale delovne zmožnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-92), je torej mogoče uživati tudi po 1. 1. 2013, če so za to izpolnjeni pogoji. Glede na 133. člen ZPIZ-92 ima uživalec pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu le, če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Takšno dejansko stanje je v konkretnem primeru podano največ do 14. 8. 2014, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje in ji je bila od 15. 8. 2014 do 14. 3. 2016 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 438.
postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor upnika, da pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti - ustavitev postopka izbrisa - neskladnost ZFPPIPP z ustavo - ureditev do odprave protiustavnosti
Sodišče prve stopnje je obrazložen ugovor pritožnika (pravilno) upoštevalo in z izpodbijanim sklepom postopek izbrisa ustavilo. V razlogih se je sklicevalo na določbi 435. in 438. člena ZFPPIPP in na odločbo Ustavnega sodišča RS, U-I-57/15-13 z dne 14. 4. 2016 (v nadaljevanju: Odločba US RS), iz katere v točki 3 izreka izhaja, da je do odprave ugotovljene protiustavnosti v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), dovoljen ugovor, določen v točki 21 obrazložitve te odločbe. In prav takšen ugovor je vložil pritožnik (zatrjeval in dokazoval je, da mu subjekt vpisa ni poravnal zapadlih obveznosti).
ZPIZ-2 člen 406.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22.. ZUP člen 274, 274/2, 277, 279, 279/1, 279/1-6.. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115b.
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ničnost - razveljavitev po nadzorstveni pravici - družbeništvo v zasebni družbi
V obravnavanem primeru je rok za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici zaradi razloga po 2. odstavku 274. člena ZUP, torej zaradi očitno zmotno uporabljenega materialnega prava, že potekel. Odločba z dne 14. 8. 2012 je bila tožniku vročena 3. 9. 2012, zato je bilo odločbo po 2. odstavku 274. člena ZUP mogoče izdati le do vključno 3. 9. 2013. Iz tega razloga je bil predlog za razveljavitev odločbe z dne 14. 8. 2012 po nadzorstveni pravici zakonito zavržen.
V 279. členu ZUP so določeni razlogi za izrek ničnosti odločbe. Med drugim se za nično izreče po 6. točki 1. odstavka tega člena ZUP odločba, v kateri je takšna nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Pomeni, da mora biti v ZUP ali v kakšnem drugem zakonu določena nepravilnost izrecno opredeljena kot ničnostni razlog. V odločbi z dne 14. 8. 2012 ni takšne nepravilnosti. Niti v 406. členu ZPIZ-2 ali 115. a ali 115. b členu ZMEPIZ-1 niti v kakšni drugi določbi ZPIZ-2 ali ZMEPIZ-1 namreč ni določeno, da bi razlogi, ki jih tožnik uveljavlja, imeli za posledico ničnost odločbe. To pa je za odločitev v zvezi z vtoževano ničnostjo odločbe edino pomembno. Razlog, določen v 6. točki 1. odstavka 279. člen ZUP, da bi se odločba z dne 14. 8. 2012 lahko izrekla za nično, ni podan.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/214, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je štelo, da je bilo glede določenih kršitev že pravnomočno ugotovljeno, da je subjektivni rok za odpoved potekel, storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke prvega odstavka 339. člena ZPP in posledično tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do preostalih treh kršitev, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, tako da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da obrazložitev sodbe oziroma napotila višjih sodišč v razveljavitvenem sklepu ne pomenijo, da je zadeva v tem delu postala pravnomočna, kot to zmotno navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi, saj postane pravnomočen lahko le izrek sodbe oziroma sklepa, ne pa obrazložitev. Dejstvo pa je, da je obrazložitev v razveljavitvenih sklepih podlaga, na podlagi katere sodišče prve stopnje ponovno odloči o posameznih kršitvah, ki jih je tožena stranka podala tožniku v izredni odpovedi, in so stališča revizijskega sodišča ali višjega sodišča zgolj napotilo sodišču prve stopnje za rešitev predmetne zadeve.
URS člen 35, 37. ZKP člen 18, 18/2, 155a, 219a, 219a/2.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskava elektronske naprave - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pisna privolitev imetnika - vnaprejšnje soglasje - pravica do zasebnosti - test sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrep - tajno delovanje - tajni delavec
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in je podana verjetnost, da elektronska naprava vsebuje pravno relevantne podatke, na podlagi katerih je mogoče osumljenca identificirati, odkriti, prijeti ali odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek ali jih je mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, vnaprejšnja pisna privolitev imetnika elektronske naprave predstavlja pravno veljavni temelj za izvedbo preiskovalnega ukrepa po določbi 219.a člena ZKP. Torej ni potrebno, da bi bila v navedeni procesni situaciji istočasno izdana (tudi) odredba sodišča, kot to zmotno, s sklicevanjem na določbo drugega odstavka 37. člena Ustave RS, razlogujejo pritožniki.
Prvostopenjsko sodišče je napačno zaključilo, da je oškodovanec status tajnega delavca dobil že dne 16. 3. 2016, s podpisom privolitve za sodelovanje s policijo. Status tajnega delavca je namreč dobil šele 30. 3. 2016, saj sta zgolj pisni odredbi državne tožilke oziroma preiskovalne sodnice predstavljali normativno podlago za začetek in način delovanja pri izvajanju konkretnega prikritega preiskovalnega ukrepa.
URS člen 20, 20/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/4. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1, 371/1-11, 387, 403, 403/1.
podaljšanje pripora - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - ponovna in tehtna presoja obstoja pripornih razlogov - poseg v pravico posameznika do osebne svobode - nasprotja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa - nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa
Po določbi drugega odstavka 207. člena ZKP mora senat sodišča prve stopnje po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še podani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi še podani, ali pa pripor odpravi, pri čemer mora iz obrazložitve sklepa, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še vedno podani, biti razvidno, da je sodišče opravilo po dveh mesecih ponovno presojo, ne pa odločalo le po avtomatizmu, kar sodišču prve stopnje očita pritožba zagovornika.
materialno procesno vodstvo - nezadostna trditvena podlaga - pavšalne navedbe - obrazložen ugovor - odvoz komunalnih odpadkov - odškodninska odgovornost občine
Gre za obrazložene ugovore, ki terjajo ustrezen odgovor tožeče stranke, saj plačani računi drugim izvajalcem sami po sebi niso enaki izgubi, ki je tožeči stranki nastala iz dejavnosti zaradi odvažanja odpadkov na druga odlagališča, oziroma bi to dejstvo morala tožeča stranka posebej in konkretizirano pojasniti. V opisani procesni situaciji dodatno materialno procesno vodstvo s strani sodišča ni bilo potrebno. Do konca postopka tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila, saj so njene dodatne navedbe ostale na ravni pavšalnih zatrjevanj. Tako ni postavila trditev o višini prihodkov iz te dejavnosti (kar bi bila lahko podlaga morebitne subsidíame odgovornosti občine po ZVO-1) in ni postavila konkretnih trditev, ki bi jih bilo mogoče preveriti, v zvezi z ugovori glede že obračunanih storitvam uporabnikov.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da v primeru, če se s cenami, ki jih izvajalec zaračunava odjemalcem, ne pokrivajo stroških izvedenih del, določenih s plani, razliko pokriva tožena stranka in da razliko ugotavlja tričlanska komisija, ki jo stranki skupno dogovorita. Zato ne zadoščajo že računovodski izkazi poslovanja, ampak mora razliko šele ugotoviti posebna komisija. Takega postopka tožeča stranka ni sprožila. Ker je bil postopek določanja višine subvencije v pogodbi podrobno predviden, pogodba pa zavezuje tudi tožečo stranko, so pravilni tudi razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev zahtevka po četrtem računu.
V obravnavani zadevi gre za spor o preplačilu in načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov starostne pokojnine. Gre namreč za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 26. 1. 2016 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 10. 2015. S slednjo je ugotovljeno, da je tožnik od 11. 1. 2013 do 31. 7. 2015 zaradi lastnosti zavarovanca neupravičeno prejel starostno pokojnino, in da je ta znesek dolžan vrniti obročno v 12-ih mesecih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Po 194. členu ZPIZ-2, je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel, kot v predmetni zadevi na podlagi pravnomočne odločbe z dne 30. 7. 2015.
Pokojninska doba brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 je v 7. členu tega zakona definirana kot obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti. V to dobo se ne šteje nobeno prostovoljno zavarovanje, kot je podaljšano zavarovanje ali drugo prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niti kakršenkoli dokup na katerikoli pravni podlagi. Dokupljene pokojninske dobe po ZPIZ-1 iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo brez dokupa, ne glede na to, v kakšni višini in kdaj so bili plačani prispevki oziroma, če so bili plačani prispevki pred začetkom veljavnosti ZPIZ-2. Enako velja tudi za plačane prispevke za podaljšano zavarovanje oziroma za prostovoljno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine, je tožbeni zahtevek iz tega naslova pravilno zavrnjen.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – izvajanje dokazov – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi zaradi starosti pridržanca in njegove fizične moči bilo ogroženo zdravje in življenje okolice, ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih mesečnih stroškov v višini 510,00 EUR za celotno preživljanje 15-letnega mladoletnega A. Ž., ki dosegajo le dobro polovico stroškov, kot jih je za lastno preživljanje zatrjeval toženec in jih izpostavlja tudi v pritožbi.
Po presoji pritožbenega sodišča stroški za hrano 15-letnega, odraščajočega fanta, v višini 150,00 EUR mesečno nikakor niso pretirani ob upoštevanju ugotovljenega dejstva o višini mesečnih plač obeh pravdnih strank, ki znaša za tožnico okoli 2.400,00 EUR in za toženca okoli 1.100,00 EUR. Četudi mladoletni A. preživi vsak drugi vikend en dan (ali sobota ali nedelja, kakor to izhaja iz sklenjene sodne poravnave) pri tožencu, je neutemeljena pritožbena trditev, da znašajo stroški njegove prehrane doma, poleg stroška 48,00 EUR za prehrano v šoli, manj kot 100,00 EUR na mesec.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086093
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 179, 186, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – javni uslužbenec – pravica do osebnega dostojanstva – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – žaljiva obdolžitev – identično dejansko stanje – objektivna žaljivost – žaljivost trditev – resna kritika – resničnost trditev – denarna odškodnina – odmera odškodnine – deljena vzročnost – deljena odgovornost – soprispevek medijev – solidarna odgovornost
Vztrajno ponavljanje, da je tožnica tajna policijska sodelavka, ki nezakonito (ne pa v skladu z določbami ZKP) sodeluje s policijo, pri tem izrablja svoj položaj javne uslužbenke in zlorablja zaupanje poslancev in sodelavcev, je objektivno žaljivo. Tožnici je bilo pripisano ne le ravnanje v nasprotju z zakonom in Ustavo, pač pa tudi nemoralno ravnanje (zloraba zaupanja), kar nedvomno posega v ugled prizadetega.
Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo večkratne posege toženca v čast in dobro ime tožnice kot celoto. Pravilno je opozorilo na njihovo število (desetkrat v časovnem obdobju od 12. 3. 2010 do 30. 8. 2010), toženčevo vztrajnost (ponavljal je žaljive in neresnične izjave o tožničinem nezakonitem in nemoralnem opravljanju dela javne uslužbenke, jim dodajal neresnične izjave o njenem osebnem življenju – intimni povezanosti z drugo, v javnosti znano osebo), odmevnost (objavo v več javnosti najbolj dostopnih medijih – splet, TV, časopis) in njihovo trajnost (spet).
ZIZ člen 55, 55/1, 71. ZFPPIPP člen 67, 67/3, 67/3-3, 261, 264.
ugovor pobota - materialno in procesno pobotanje - pobot v stečajnem postopku - nastanek terjatve - priznana terjatev - odlog izvršbe - nezmožnost restitucije kot pravno upoštevna škoda
Glede na pravila oziroma načela stečajnega postopka sodišče druge stopnje ne more pritrditi zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da prerekana terjatev nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero sodišče ugotovi njen obstoj. Priznanje terjatve je potrebno ločiti od vprašanja njenega nastanka.
Ker je stečajni postopek še v teku, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da bi konkretno navedel znesek pričakovane škode, zato nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru naknadnega uspeha z izrednim oziroma rednim pravnim sredstvom, predstavlja škodo, ki je pravno upoštevna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086086
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 455, 455/1.
narok - preložitev naroka - izostanek z naroka - opravičljiv izostanek - izostanek iz zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo - opustitev zaslišanja stranke - dokazna ocena - dobava blaga - odložitev izročitve do plačila kupnine
Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. 8.. ZOFVI člen 53a, 53a/2, 59, 59/1, 59/2, 59/3.. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4, 39, 39/1.. ZIntPK člen 4, 37.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije - sodno varstvo
ZZ v prvem odstavku 39. člena zagotavlja sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi direktorja v primeru kršitev postopka razrešitve, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev. Zato razrešitev direktorja javnega zavoda ni nezakonita zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev, ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na odločitev o razrešitvi.
V posledici zakonite razrešitve je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove zaposlitve, ki jo je tožnik sprejel. Razlog nesposobnosti je podan, če je ravnatelj, ki je v delovnem razmerju, razrešen s funkcije, saj to pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil s toženo stranko, ni bilo posebnih določb glede nadaljevanja delovnega razmerja v primeru predčasne razrešitve s funkcije ravnatelja. Predčasna razrešitev tožnika tako že sama po sebi pomeni, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela ravnatelja, zato tudi ne more izpolnjevati obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Zoper sodbo višjega sodišča, s katero je bilo pritožniku naloženo plačilo sodne takse, ni dovoljena pritožba, ker ne gre za nobenega od primerov iz 398. člena ZKP, v katerih je zoper sodbo drugostopnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Ponovna presoja pravilnosti s sodbo višjega sodišča zasebnemu tožilcu odmerjene sodne takse, zato ni dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VSL0082777
OZ člen 131, 131/1, 179.
objava fotografij mladoletnikov - fotografija nemškega nacističnega politika - osnovno sporočilo objave - objektivno nedopustna primerjava - kršitev pravice do časti in dobrega imena mladoletnih tožnikov - pravica do osebnega dostojanstva - posledice objave spornih fotografij
Dve fotografiji enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugo, prerasteta v večplastno primerjavo družine mladoletnih tožnikov z družino J. G. in v tem smislu slika zaživi kot samostojna celota in da je objavljena fotografija močneje od besede poseže v človekovo integriteto. Prav primerjava z družino nacističnega zločinca, ki pooseblja zlo, ki ga je milijonom ljudi po vsem svetu prinesel nacizem, je zato objektivno nedopustna in protipravna. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z objavo primerjave družinskih fotografij zaradi želje po senzaciji vzbudila negativno razpoloženje med vrstniki tožnikov, da so jih zaničevali oziroma prezirali in s takšnim ravnanjem nedopustno posegla v pravico do časti in dobrega imena mladoletnih tožnikov, ki je v Ustavi varovana v okviru pravice do osebnega dostojanstva, je zato pravilna.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vrednost darila – napotitev oporočnega dediča – manj verjetna pravica
Tudi vrednost darila je lahko sporno dejstvo, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka.
Pri odločanju, koga iz zapuščinskega postopka napotiti na pravdo, mora sodišče razmisliti, kdo bi dedoval posamezno stvar iz zapuščine, če tožba (glede spornih dejstev) ne bo vložena – tisti, ki bi jo, ima močnejšo pravico, zato mora pravdo začeti drugi.
Res so v sodni praksi redki primeri, ko je pravdo napoten oporočni dedič, ni pa to nemogoče. Če sodišče na podlagi podatkov v spisu in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, ugotovi, da ne bi moglo odločiti v njegovo korist, mora biti na pravdo napoten prav on.
zavarovanje s hipoteko - višina terjatve - delno plačilo - zmanjšanje hipoteke
Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji.
Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Institut odloga se lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.
Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.