odškodninska odgovornost - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - unovčenje bančne garancije
Iz sodne prakse (III Ips 74/2015, III Ips 40/2016, III Ips 9/2015) izhaja, da dejstvo, da je naročnik glavnega izvajalca plačal, ne pomeni, da ga to odvezuje plačila po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, če je ravnal protipravno tako, da ni spoštoval predpisov o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopku javnega naročanja. Opustitev pričakovanega ravnanja lahko pomeni toženkino protipravno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in sicer vestnosti (prvi odstavek 5. člena OZ) ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
prisilno pridržanje na oddelku za psihiatrijo - zakonski pogoji - pridržanje kot skrajen ukrep
Dejanske ugotovitve nedvomno dajejo podlago za zaključek, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. čelna ZDZdr. Nasprotni udeleženec ima psihično motnjo, zaradi katere je hudo moten njegov stik z realnostjo, nima uvida v svoje stanje, bolezensko stanje v osnovi zanika in je odklonilen do zdravljenja, s čimer ogroža sebe in druge, posledično pa izrečenega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pogodba o opravljanju računovodskih storitev – izdelava poročila – nedovoljene pritožbene novote – uporaba pogodbenega prava
Na člen pogodbe se stranki v postopku na prvi stopnji nista sklicevali. Uporaba pogodbenega materialnega prava pa je mogoča le, če se stranki nanj sklicujeta ter ga jasno in določno opredelita. Navedb, ki jih v zvezi s tem tožena stranka prvič podaja v pritožbi, tako ni mogoče upoštevati.
nadomestitev zaporne kazni s splošno koristnim delom - povratnik
Res je sicer, da je možno izrečeno kazen nadomestiti z delom v splošno korist tudi pri povratnikih, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da takšna odločitev pri obsojenemu ne pride v poštev, saj je ta večkrat kaznovan, obravnavano dejanje pa je storil v preizkusni dobi, na obsojenega pa že do sedaj izrečene kazni niso vplivale tako, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. Družinske razmere obsojenca je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, zato pritožba, ki se na te razmere ponovno sklicuje ne more biti uspešna in ni razlog za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Družinske razmere in ostale okoliščine, na katere se pritožba sklicuje, bi namreč pomenile, da storilcem kaznivih dejanj, ki se znajdejo v takšnih razmerah, zaporne kazni sploh ne bi bilo mogoče izreči in zanje je zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
Interes pravdnih strank je bil, da se objekt poruši in s tem odvrne nevarnost, ki je pretila mimoidočim, vendar je bil enako močan interes tožnika, da adaptira oziroma zgradi nov objekt na prostoru, kjer je stala sporna stavba. V posledici povedanega bi morala tožena stranka spremeniti obstoječe prostorske akte in to tako, da bi tožnik lahko gradil. Do spremembe prostorskih aktov ni prišlo in tožnik ne more graditi.
sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - opozorilo sodišča
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni (paricijski) rok. Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Zato ta rok začne teči šele, če pritožbeno sodišče s svojo odločbo potrdi naloženo obveznost, in sicer od njene vročitve dolžniku
URS člen 38. ZKP člen 18, 18/2, 149, 149/2. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopku
V obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega posega v obdolženčevo ustavno pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave). Obdolženi je bil po tistem, ko je bil postopek, iz katerega izvira s strani obrambe problematiziran biološki material, končan z zavrženjem zahteve za preiskavo, v letu 2012 ponovno obravnavan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bil zanj v letu 2014 tudi pravnomočno obsojen. To pa pomeni, da se je z navedeno (kasnejšo) kriminalistično tehnično obdelavo obdolženega čas hrambe obdolženčevega DNK vzorca bistveno podaljšal.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 46, 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 49-1, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-4, 52.
izvedenec – nagrada in povrnitev stroškov za izvedensko delo – nagrada za delo izvedenca – nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja – nagrada za izjemno zahtevno mnenje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023540
ZKP člen 372, 372/2, 386. KZ-1 člen 228, 228/1.
goljufiv namen - dejanska presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec ekonomske stroke - kršitev pravice do izjave
Zagovornik obdolženca uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in sicer kršitev obdolženčeve pravice do obrambe, s čimer meri na kršitev iz člena 371/II ZKP. Uveljavljeno kršitev zagovornik sodišču prve stopnje očita zato, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem ekonomske stroke, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe. Uveljavljena kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je sodišče prve stopnje dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca ekonomske stroke utemeljeno zavrnilo, takšno svojo odločitev pa je v napadeni sodbi tudi ustrezno obrazložilo, ko je navedlo, da izvedba predlaganega dokaza ne bi privedla do drugačne odločitve kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje, saj je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano z, na glavni obravnavi, izvedenimi dokazi. Za kršitev pravice do obrambe bi namreč lahko šlo v primeru, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagani dokaz, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavni zadevi, glede na navedeno, ni primer.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001934
KZ člen 68, 68/1, 204, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - olajševalne okoliščine - neznatna družbena nevarnost - nevarnost in teža kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - sodni opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
V obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča kot bistvene potrebno upoštevati objektivne okoliščine, da sta obdolženca iz zabojnika družbe H. d. o. o. odtujila kar 150 kosov rabljenih oblačil, med drugim več parov čevljev in dve torbici (skupno je bilo zaseženih šest velikih vreč in en kovček rabljenih stvari), kar je kljub majhni vrednosti velika količina odtujenih kosov. Odtujene stvari pa so bile raznovrstne in ni šlo zgolj za otroška oblačila, obdolženca pa sta z dejanjem prenehala šele, ko sta bila na kraju med izvrševanjem dejanja zalotena s strani policistov, kar je tudi edini razlog, da so bile odtujene stvari oškodovani družbi vrnjene in da nadaljnja škoda zaradi kaznivega dejanja ni nastala. Osebne, družinske in premoženjske razmere obdolžencev predstavljajo olajševalne okoliščine na strani obeh obdolžencev, vendar pa nesorazmernosti med majhnim pomenom dejanja in posledicami morebitne obsodbe ne utemeljujejo in storjenega kaznivega dejanja ne opravičujejo.
Olajševalne okoliščine kažejo na nizko stopnjo družbene nevarnosti obravnavanega kaznivega dejanja, dejanja pa je prav iz tega razloga mogoče šteti za posebno lahko, zaradi česar je obdolžencema primerno ter pravično izreči sodna opomina.
predlog za izvršbo – dovolitev izvršbe – insolventnost – poenostavljena prisilna poravnava – vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju. Prvi odstavek 160. člena ZFPPIPP, ki določa, da (poenostavljena) prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne določa izjeme od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku, zato je te terjatve mogoče izterjati v izvršbi šele po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja predloga za oprostitev sodnih taks kot prepoznega.
Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - neznatna škoda
Da omejitev pravice do razpolaganja (obremenitve) nepremičnin v posledici izdane začasne odredbe samo za sebe predstavlja poseg v lastninsko upravičenje, drži. A vendar je potrebno dejanski pomen/učinek te omejitve (oziroma v tretjem odstavku 270. člena ZIZ opredeljene neznatne škode) vedno presojati glede na okoliščine posameznega/obravnavanega primera.
Tožnik je notarja izrecno pooblastil le za vložitev predloga, ne pa tudi za katerokoli drugo pravno dejanje. Notar v razmerju do tožnika ni prevzel nobenega zagotovila za uspeh vpisa, ki se ga je zavezal predlagati. Notar je prevzete obveznosti zaključil z vložitvijo predloga, skladno s sklenjenim sporazumom, in se ni zavezal k ničemur več.
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje 18. 11. 2014 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, v kazenski zadevi I K 7890/2012, s katero je bilo obsojenemu J.D. naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 300,00 EUR. Sodišče je obsojenemu večkrat poskušalo vročiti plačilni nalog, in sicer najprej na naslovu Ob K., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", nato še na naslov A., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "ni dvignil". Glede na navedeno je sodišče prve stopnje vročitev pravilno opravilo z nabitjem plačilnega naloga na sodno desko 27. 1. 2015. Ker je obsojeni podal predlog za oprostitev plačila sodne takse šele dne 26. 8. 2016, torej po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog zavrglo kot prepozen.
ZPP člen 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59.
nedopustnost izvršbe – pravočasnost tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok – ugovor zoper sklep o izvršbi – procesne predpostavke za vložitev tožbe – ugovor nepravočasne vložitve tožbe – ugovor litispendence – ugovor nepopolnosti tožbe – ugovor nedoločenosti tožbenega zahtevka – ugovor aktivne legitimacije – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Obrazložitev izpodbijane sodbe je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne vsebuje ugotovitev o številnih odločilnih dejstvih.
Izvršilni postopek ni namenjen ponovni presoji obstoja terjatve, ki je bila že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč načelo stroge formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču ne dovoljuje presoje materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova. Presojo preprečuje tudi prepoved ponovnega odločanja o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (načelo ne bis in idem). Izvršilno sodišče mora torej upoštevati terjatev, kot je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu in v ugovornem postopku ni mogoče uveljavljati, da terjatev upnika nikoli ni nastala ali da je bila njena višina v izvršilnem naslovu nepravilno ugotovljena. Posledično takšnih navedb ni mogoče uveljavljati niti ob vložitvi tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
neposredno razmerje s sodiščem – dolžnost povrnitve stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks
Višje sodišče se strinja s pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da mora sodne takse plačati nasprotnik stranke le, če je bila ta oproščena plačila sodnih taks (15. člen ZST-1).
Tudi po oceni višjega sodišča pa se neposredno razmerje s sodiščem za nasprotnika zavezanca za plačilo sodnih taks ne vzpostavi v primerih, ko taksni zavezanec ni bil (niti delno) oproščen plačila sodnih taks, temveč mu je bilo le odloženo njihovo plačilo. Ker gre za izjemo od splošnega pravila, da se to razmerje vzpostavi le med taksnim zavezancem in sodiščem, uporabe te določbe ni mogoče širiti še na druga razmerja, tako tudi ne na primere odložitve plačila sodne takse. To ne bi bilo mogoče niti v primeru, ko bi bila odložitev plačila sodnih taks le podvrsta oprostitve plačila sodnih taks, pri čemer se višje sodišče s takim stališčem (o podvrsti) niti ne strinja. Gre za povsem drug institut.
stroški postopka - povrnitev v korist Republike Slovenije
Te stroške pa ni dolžan plačati toženi stranki, temveč jih dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, ker je toženi stranki bila v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč (tretji odstavek 46. člena ZBPP).