ZDen člen 73. ZLPP člen 5, 5/1, 14, 14/3. ZUN člen 21. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/3, 16, 16/1. ZLNDL člen 3.
denacionalizacija - stavbna zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz prvega odstavka 5. člena ZLPP izhaja, da pred ugotovitvijo družbenega kapitala podjetje izloči iz sredstev podjetja kmetijska zemljišča in gozdove, ki postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se v skladu s posebnim zakonom prenesejo v upravljanje SKZG oziroma občin /.../. Po tretjem odstavku 14. člena ZSKZ pa se za kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove (med drugim) po 5. členu ZLPP štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, ki 11. 3. 1993 niso bila določena kot nezazidana stavbna zemljišča v prostorskem izvedbenem aktu po 21. členu ZUN. V obravnavani zadevi ni sporno, da predmetne nepremičnine predstavljajo po namenski rabi nezazidana stavbna zemljišča.
Navedeno dovoljuje zaključek, da predmetne nepremičnine niso prešle ex lege v last Republike Slovenije oziroma občine in se torej niso lastninile po 14. členu ZSKZ.
Pri določitvi cene v upravni odločbi gre za protipravno ravnanje. Upravičenec, ki ni vložil pritožbe zoper sporno odločbo, je s podpisom pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to sprejel in s tem izključil protipravnost ravnanja organa. Tožeča stranka je kot stranka v civilnem sodnem postopku izpodbijala ceno za delnico, ki je bila določena v Pogodbi o prenosu delnic Zavarovalnice A. d.d. (sodba VSRS opr. št. III Ips 44/2014). Tudi v sodbi, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo revizijo, je izrecno navedeno, da je tožeča stranka z umikom pritožbe zoper upravno odločbo in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to (spremenjeno oziroma višjo ceno) sprejela ter s tem izključila protipravnost ravnanja skrbnika.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 69/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe - javna služba - ovire za vračilo v naravi
Po presoji sodišča v zadevi ni podana ovira za vračilo spornih parcel v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen, saj drugotožnica nesporno ni civilna pravna oseba. Ne ZGJS in ne kakšen drug zakon namreč ni predpisal, da morajo upravičenci oziroma vlagatelji zahtev za denacionalizacijo, ki so vložene proti javnim podjetjem, ki opravljajo gospodarske javne službe, kot zavezancem zavarovati svoje zahteve za vračilo nepremičnin.
Hramba, distribucija in prodaja utekočinjenega naftnega plina ni gospodarska javna služba.
Samo dejstvo, da pod površjem spornih dveh parcel poteka glavni plinovod in glavni vročevod, ni ovira za vračilo v naravi.
lastninjenje družbenega premoženja - infrastrukturni objekt v lasti države - mala hidroelektrarna
Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.
V obravnavanem primeru gre za pravnomočno odločbo, za katero se zahteva ugotovitev ničnosti, ta pa se presoja restriktivno in iz natančno določenih in omejenih razlogov. Ker odločba v preostalem delu ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, saj ne gre za odločitve, ki ne bi mogle biti sprejete v upravnem postopku, je v tem delu ne more izreči za nično. Prav tako pa se skladno z določbo 2. odstavka 279. člena ZUP ne more za ničnega izreči procesni sklep, to je sklep o obnovi postopka.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4, 51. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 73, 73/6. ZLPP člen 9.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske javne službe - ovire za vračanje
Ker dejanski imetniki pravice uporabe pogosto niso razvidni iz zemljiške knjige, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe na spornih nepremičninah oziroma njihovih delih.
Izvedeno statusno in lastninsko preoblikovanje po določbah ZGJS drugotožnika ne odvezuje obveznosti do vračila premoženja v postopkih denacionalizacije, saj sprememba pravnega položaja premoženja oziroma pravne narave pravice na stvareh v družbeni lastnini v lastninsko pravico (bodisi v zasebno bodisi v javno lastnino) ni ovira za vračanje podržavljenega premoženja.
O dovolitvi obnove mora obstajati odločba. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka in odločbo ministrstva o zavrnitvi pritožbe zoper ta sklep, po določbi 1. odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pa se z odpravo odločbe odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, zato je bilo potrebno odpraviti tudi izpodbijano odločbo prvostopnega organa, izdano v obnovljenem postopku.
ZJS člen 57, 57/5. ZGO člen 2, 2-1.9.2. ZDen člen 2, 19, 19/1, 19/1-4, 27, 27/1, 32, 32/2, 42, 42/3, 65, 65/2.
denacionalizacija - lastninsko preoblikovanje podjetij - vrnitev v naravi
Rezervacija denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja je pomenila le začasno prepoved lastninjenja nepremičnine s strani podjetja, medtem ko so se v postopku denacionalizacije po določbah ZDen ugotavljali pogoji za vrnitev zahtevanega premoženja.
Po določbi 3. odstavka 28. člena ZLPZ-1 lahko zahtevek za pridobitev delnic, izdanih za nenominiran kapital, uveljavlja tudi univerzalni pravni naslednik upravičenca v primerih spojitve in pripojitve ali razdelitve upravičenca.
Tožeča stranka je bila zaradi prenosa svojega družbenega kapitala na Sklad RS za razvoj oziroma na Slovensko razvojno družbo pred uveljavitvijo ZLPP zavezana k lastninskemu preoblikovanju oziroma privatizaciji po ZPPOLS oziroma sedaj veljavnem ZZLPPO,ki sta našteta v določbi 1.odstavka 24. člena ZLPZ/-1, kar pomeni, da lahko delnice pridobi le na odplačni način.
Statusne spremembe gospodarskih družb, ki narekujejo uporabo pravil o pravnem nasledstvu, je treba vpisati v sodni register. Tudi če gre za ustanovitev pravne osebe na isti lokaciji, z istim premoženjem, ki se ukvarja z isto dejavnostjo, in celo z istim imenom, to še ne pomeni, da gre za pravno nasledstvo v statusnem smislu.
oseba javnega prava - nenominirani kapital zavarovalnice - pridobitev delnic - javno podjetje - lastninsko preoblikovanje zavarovalnic
ZLPZ-1 je nedvomno iz kroga upravičencev do pridobitve delnic iz 1. odstavka 24. člena, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila zahtevo, izločil javna podjetja, ki se tudi po teoriji štejejo med osebe javnega prava. Zato je odločilnega pomena nesporno dejstvo, da je tožeča stranka od svoje ustanovitve dalje javno podjetje, ki je v večinski lasti države kot ustanoviteljice in opravlja obvezno gospodarsko javno službo, ki je bila v preteklosti opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena.
ZPPSL (1989) člen 130, 151, 151/3, 130, 151, 151/3. ZLPZ-1 člen 28, 19, 20, 24, 28, 19, 20, 24.
nenominirani kapital zavarovalnice - pridobitev delnic prodaja pravne osebe v stečaju - lastninsko preoblikovanje zavarovalnic
S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe ta subjekt kot pravna oseba ni prenehal obstajati. Ostane ista pravna oseba kot je bila pred začetkom stečajnega postopka. Očiščena je le obveznosti, nastalih do dneva izročitve te pravne osebe kupcu (3. odstavek 130. člena ZPPSL/89). Pri tej pravni osebi pride le do spremembe lastnika in do spremembe organizacijske oblike take pravne osebe zaradi spremembe lastništva.
ZUS člen 34/1-3, 1, 34, 34/1, 34/1-3, 1, 34, 34/1. ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64, 64/1, 64/2.
lastninjenje - zavrženje tožbe
Po razlagi Ustavnega sodišča RS gre za drugo lastninjenje športnih objektov, ki sledi prednostnemu, časovno omejenemu lastninjenju po 1. odstavku 64. člena ZSpo. Uveljavljanje lastninske pravice oziroma solastninskega deleža na objektu, ki je postal last lokalne skupnosti, pa ima po mnenju tega sodišča vsebino civilnopravnega razmerja. Društvo v tem primeru uveljavlja svojo lastninsko pravico kot nosilno pravico civilnega prava.
ZGD člen 415, 416, 416, 415. ZPPOLS člen 3, 4, 3, 4.
lastninjenje
Predmet presoje v obravnavani zadevi je zakonitost izpodbijane odločbe oz. spornega prvostopnega sklepa o prodaji deleža SRD v druži (torej tistega deleža, ki ga je SRD obdržal še po prodaji dela poslovnega deleža tožnikom), zato so neutemeljeni oz. za odločitev niso relevantni tožbeni ugovori, v smislu katerih je Pogodba o prenosu oz. odkupu poslovnega deleža goljufiva, da so bile z njo kršene človekove pravice in da je bil zastopnik tožnikov pri podpisu zaveden oz. da so mu celo grozili. Veljavnost predmetne pogodbe bi lahko tožniki izpodbijali samo v civilnem sodnem postopku pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem. Predkupna pravica tožnikov prodaje lastniškega deleža SRD-u ne preprečuje; morebitno predkupno pravico lahko tožniki uveljavljajo v procesu predmetne prodaje poslovnega deleža SRD.
Na podlagi določil 1. in 2. odstavka 3. člena ZZLPPO, je odločba, ki jo izda Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, izjava, da subjekt še nima prvega ali drugega soglasja do dneva določenega v teh določbah.
Tožeča stranka nima aktivne legitimacije za zahtevo po 46. členu ZUstS, če podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja ni uporabila besedila iz ustavne odločbe, ki je podzakonski akt razveljavila.
Odločba, s katero je dan denacionalizacijskemu upravičencu, po postopku lastninskega preoblikovanja, položaj stranke po vpisu pravne osebe, ki se preoblikuje, v register, ni nična iz razloga iz 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP/99, saj zato ni objektivno neizvršljiva, ker je postopek lastninskega preoblikovanja pravnomočno končan.
ZUS člen 25, 25/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja člen 54.
ustanovitev pravne osebe - vpis v register
V postopku ustanovitve pravnih oseb ima vpis v sodni register konstitutivni učinek, zato zgolj na podlagi pogodbe o ustanovitvi sestavljene oblike ni mogoče sklepati o pravilno ugotovljenem družbenem kapitalu, ki je predmet lastninjenja.