Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Ni dvoma, da je zahteva po določenosti oz. opredeljenosti zahtevka procesno pravni pogoj za popolnost tožbe po 180. čl. ZPP. Določenost tožbenega zahtevka je procesni pogoj popolnosti tožbe in dokler tožbeni zahtevek ni določen, preizkusa sklepčnosti tožbe kot preizkusa, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen, sploh ni mogoče opraviti.
Tožena stranka pa sodišču utemeljeno očita pomanjkljivost obrazložitve, zaradi katere sodbe ne le, da ni mogoče preizkusiti, ampak toženi stranki ni bila dana možnost, da bi popolnoma izkoristila svojo pravico do pritožbe. Dolžnost sodišča je, da v obrazložitvi sodbe navede vse dokaze, na katere se je oprlo (IV. odst. 324. čl. ZPP) in jih tudi dokazno oceni. Do vseh pomembnih dokazov se mora opredeliti, saj je le na tak način strankam omogočeno, da lahko učinkovito izrabijo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Če pa se izkaže, da zaradi pomanjkljive obrazložitve sodne odločbe učinkovita pritožba zoper njo ni možna, taka sodna odločba krši strankino pravico do pravnega sredstva iz 25. čl. Ustave.
169. čl. ZPP določa, da odloča o oprostitvi plačila stroškov sodišče prve stopnje na predlog stranke. V II. odstavku je določeno, kaj je potrebno priložiti predlogu stranke. Iz teh določb pa izhaja, da mora stranka vložiti predlog, predlog pa pomeni vlogo, s katero se začne nek postopek. Tudi glede oprostitve stroškov velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da je stranka dolžna vložiti predlog in v predlogu navesti tista dejstva, s katerimi utemeljuje oprostitev plačila stroškov. V kolikor je predlog za oprostitev stroškov formalno pomanjkljiv, se izda sklep po 108. členu in sicer se vloga zavrže.
Čeprav se osebe, pri katerih je zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja nujno potrebno, da se jim omeji svoboda gibanja ali preprečijo stiki z zunanjim svetom, ker ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzročajo hudo škodo sebi ali drugim, nahajajo v institucionalnem varstvu v domovih za ostarele in njihovo posebno varstvo v zaprtem oddelku ni posebej urejeno, pa po oceni pritožbenega sodišča te pravne praznine ni mogoče zapolniti s smiselno uporabo določb ZNP o pridržanju, ko gre za pridržanje takih oseb na varovanih oddelkih doma upokojencev.
odvzem roditeljske pravice - spolna zloraba otroka
Pritožnica nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče o začetku postopka za odvzem roditeljske pravice odločati neodvisno od vprašanja stikov. Sodišče prve stopnje je te okoliščine upoštevalo pri oceni, ali ravnanje očeta v obdobju od dogodka leta 1999 do izdaje izpodbijane odločbe kaže na popolno odsotnost starševskega čuta z njegove strani, človečnosti oziroma brezbrižnosti za otrokove koristi in ali vse te okoliščine kažejo, da se mld. deklice ne da zavarovati drugače kot z odvzemom roditeljske pravice. Prav na podlagi dejstva, da oče v vsem tem obdobju ni hotel proti volji deklice vzpostavljati stikov, da tudi s kakršnimikoli drugačnim ravnanjem ni ogrožal deklice, je pravilen sklep sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za odvzem roditeljske pravice očetu, s tem pa tudi ne razlogi za uvedbo postopka za odvzem roditeljske pravice po uradni dolžnosti.
stroški postopka - nepravdni postopek - umik predloga
Nasprotna udeleženka pravilno opozarja na določbo petega odstavka 35. člena ZNP. V tej zadevi je predlagatelj namreč enostransko umaknil predlog za razdelitev solastnine, tako da do meritorne odločitve ni prišlo. V tem primeru pa je pritrditi pritožnici, da je predlagatelj povzročil nasprotni udeleženki stroške po svoji krivdi, zato jih je le-tej dolžan povrniti.
izpodbijanje dejanj v stečaju – asignacija - objektivni pogoj izpodbojnosti - obstoj terjatve iz kritnega razmerja
Obstoj terjatve iz kritnega razmerja med asignantom in asignatom je bistvena predpostavka za izpodbojnost dejanja stečajnega dolžnika v smislu 125. člena ZPPSL.
Obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti je potrebno ugotavljati glede na čas, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno. Objektivna predpostavka za ugotavljanje subjektivnega pogoja izpodbojnosti pa je, da je v času izpodbijanega ejanja sploh obstajalo slabo ekonomsko finančno stanje subjekta, katerega dejanja se izpodbija. Ko je predmet izpodbijanja pravno dejanje pravnega prednika stečajnega dolžnika, je na strani tožeče stranke trditveno in dokazno breme, da je bil tudi pravni prednik v času izpodbijanega dejanja v takšnem ekonomsko finančnem stanju, ki nakazuje na možnost uvedbe stečajnega postopka nad takim dolžnikom. V tem smislu ne zadošča zgolj sklicevanje na likvidnostne težave te družbe.
Z začetkom veljavnosti ZIL-1 je prenehal veljati ZIL/92 (točka (a) 1. odstavka 143. člena ZIL-1). Drugi odstavek 136. člena ZIL-1 nadalje določa, da pravice industrijske lastnine, veljavne na dan njegove uveljavitve, veljajo naprej po določbah novega zakona, razen če je v njem določeno kaj drugega. Tretji odstavek 138. člena ZIL-1 pa določa, da se modeli oziroma vzorci, veljavni na dan uveljavitve ZIL-1, obravnavajo kot modeli po novem zakonu.
Točka (b) 2. odstavka 35. člena ZIL-1 predvideva, da se (za presojo kriterija novosti) ne upošteva dvanajstmesečno obdobje pred vložitvijo prijave.
Drugi odstavek 34. člena ZIL-1 določa, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil javnosti dostopen pred tem.
Zahtevek za znižanje cene je mogoče uveljavljati le kot sankcijo v okviru jamčevanja za stvarne napake, ni pa ga mogoče uveljavljati kot zahtevek iz garancije