Tako določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči in določbe procesnega Zakona o kazenskem postopku, po katerem se zagovornik postavi obdolžencu, ki si sam ne more zagovornika plačati takrat, kadar je to v interesu pravičnosti, napotujejo na zaključek, da je bil zagovornik obdolženki postavljen zaradi tega, da bi ji bilo po načelu enakopravnosti zagotovljeno uresničevanje pravice do sodnega varstva in da je s tem, ko so bile opravljene glavne obravnave, na katerih zagovornik ni bil navzoč, kršena obdolženkina pravica do obrambe, kar pa bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar tudi utemeljeno z navedbami v pritožbi uveljavlja pritožnik.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - namen ukrepa
Pridržanje bolnika v psihiatrični bolnišnici vključuje določene oblike zdravljenja, kar izhaja iz samega namena in narave tega ukrepa in namen tega ukrepa je med drugim tudi odpraviti vzroke, ki so narekovali izrek tega ukrepa. Namen ukrepa je torej zdravljenje v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah ali v drugih organizacijah ali oddelkih organizacij, ki so namenjeni psihiatričnim bolnikom. Dom za starejše ni takšna zdravstvena organizacija, kajti ta opravlja le institucionalno varstvo starejših ljudi, ki sicer obsega tudi zdravstveno varstvo, ne pa tudi psihiatričnega zdravljenja. Osebe lahko pridržijo na zaprtem oddelku zgolj zaradi njihovega zdravljenja in ne zaradi varstva, ki je opredeljeno v ZSV.
Neodzivanje tožnice na pozive tožene stranke, da naj na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugodeno njenemu reintegracijskemu zahtevku, nastopi delo, pomeni naklepoma storjeno hujšo kršitev pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na tožničino dosledno odklanjanje nastopa dela ni bilo možno nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
predmet obveznosti - kdaj je določljiv - CENA - spremenljiva cena
Pogodbeni stranki namreč v 11. čl. Pogodbe nista zapisali, da se glede na tam navedene elemente spreminja cena prevoznih storitev, temveč da se spreminja aneks, kar predpostavlja soglasje tožeče stranke za spremembo cene. Tudi v kolikor bi se pravdni stranki dogovorili tako, kot si to razlaga pritožnik, da cena v Pogodbi sicer ni bila določena, da pa je bila določljiva ter da je imela zato tožena stranka že na podlagi 11. člena Pogodbe pooblastilo oblikovati ceno sama, ob upoštevanju elementov, ki so v 11. čl. pogodbe navedeni kot spremenljivka, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so ti elementi preohlapno določeni, tako, da je sprememba cene v preveliki meri prepuščena toženi stranki, kar je v nasprotju z določbo 1. odst. 50. čl. ZOR.
Upnik mora v predlogu po I. odstavku 134. člena ZIZ navesti, kolikšne zneske bi dolžnikov delodajalec dolžniku moral odtegniti od plače od prejema sklepa o izvršbi do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, saj dolžnikov delodajalec odgovarja le za njihovo poravnavo, ne pa avtomatično za poravnavo celotne dolžnikove terjatve.
Če je sklep o odmeri sodne takse izdan več kot štiri leta po nastanku obveznosti, je napačen, ker je obveznost plačila sodne takse v vsakem primeru zastarala.
zapuščina brez dedičev - kaduciteta - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Država, ki je premoženje zapustnika prejela v last na podlagi kaducitete, ima pri poplačilu zapustnikovih dolgov pravico do ločitve zapuščine od ostalega lastnega premoženja.
odškodninska odgovornost države za protipravno delovanje državnih organov
V primeru, da denacionalizacijski postopek še ni pravnomočno končan, oškodovanec ne more vložiti tožbe, saj škoda še ni znana, niti se ne more sklicevati, da je delo organa protipravno, ker ni izdal odločbe v enem letu od vložitve zahteve.
Pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za fiducionarno cesijo, pri kateri odstopljene terjatve preidejo v premoženje prevzemnika že na podlagi same pogodbe (odstopa), ne glede na obvestilo dolžnikovemu dolžniku. Obvestilo dolžniku ne vpliva na veljavnost pravnega posla (419. člen OZ). Opustitev obvestitve dolžnika je pomembna le za odločitev, ali se je dolžnik z izpolnitvijo obveznosti odstopniku rešil svojega dolga (2. odst. 419. člena OZ).
Da bi bilo z zamudno sodbo sploh možno ugoditi tožnikovemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode, mora tožba vsebovati dejstva o vseh elementih odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje pa mora v zvezi z njeno sklepčnostjo presoditi, ali iz njih izhaja zatrjevana pravna posledica ne samo glede temelja odškodninske odgovornosti tožene stranke, temveč tudi glede višine zahtevane odškodnine.
Izkazano dejstvo prenehanja terjatve zaradi izpolnitve dolžnikove obveznosti sicer lahko prepreči izvršbo, vendar pa je lahko ugovorni razlog po 8. točki I. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju samo v tistih primerih, ko je do prenehanja terjatve (izpolnitve obveznosti) prišlo zaradi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega še ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo, saj je dolžnik v izvršilnem postopku zatrjeval, da je svojo obveznost izpolnil že pred nastankom izvršilnega naslova (razen za del majske plače, za katerega priznava, da ga upniku ni izplačal, zato v tem delu njegov ugovor ne more biti utemeljen), kar izvršbe ob povedanem ne more več preprečiti.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe
Seznam izvršilnih naslovov lahko predstavlja izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ, če so izpolnjene vse predpostavke iz četrtega odstavka 131. člena ZDavP-1.
Upnica je predlagala zavarovanje terjatve na podlagi seznama izvršilnih naslovov, vendar pa predlogu ni predložila sklepa o zavarovanju iz tretjega odstavka 46. člena ZDavP-1 niti se na sklep o zavarovanju ne sklicuje v samem predlogu. Pritožbo upnice je bilo treba zato glede na navedeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi, saj niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje iz 46. člena ZDavP-1.