Če pisna obdolžitev ne vsebuje izrecne navedbe, da bo delavcu možno izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, zgolj to ne more biti razlog za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odpravnina, ki jo je delavec pridobil zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru prisilne poravnave (107. člen ZDR), ni predmet te prisilne poravnave in se ne izplačuje pod pogoji prisilne poravnave; delavec, ki pridobi pravico do te odpravnine, nima statusa ločitvenega upnika.
Nobenega dvoma ni bilo, da sta stranki 23.09.2002 sklenili poravnavo glede vse škode, ki je nastala v prometni nezgodi in da se je tožeča stranka kot oškodovanka po plačilu dogovorjenega zneska odpovedala vsakršnim odškodninskim zahtevkom, ki bi izhajali iz prometne nesreče. Takšna ugotovitev namreč povsem jasno izhaja iz vsebine sklenjene poravnave, v kateri je izrecno navedeno, da se nanaša na vso škodo, ki je nastala iz škodnega dogodka - prometne nesreče. Zato nasprotna pritožbena navedba češ, da je poravnava zajemala le tisto obliko škod, ki jo je tožena stranka navedla v poravnalni ponudbi, v sklenjeni poravnavi nima podlage.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je delavcu priznana reintegracija, delavec pa se ne vrne na delo, lahko zahteva restitucijo le za čas do pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
Delodajalec nima pravne podlage, da bi pri obračunu plače, kot bi jo delavec prejemal v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, odštel zneske, ki jih je delavec prejel iz naslova zavarovanja za brezposelnost.
Po upokojitvi delavec od delodajalca ne more več zahtevati obračuna bruto plač, ker se statusa delavca in upokojenca izključujeta. Upravičen je lahko le do razlike med pokojnino in neto prejemki, ki bi jih prejemal, če bi bil v delovnem razmerju do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - nepopolna vloga
V obravnavanem primeru je predmet pritožbe sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to ugovor drugodolžnice zavrglo. Drugodolžnica teh ugotovitev sodišča v vloženi pritožbi sploh ne izpodbija, pač pa poudarja, da ni nosilka obveznosti. To niso razlogi, iz katerih bi bilo mogoče uspešno izpodbijati sklep o zavrženju ugovora.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delodajalcu ni treba uporabiti kriterijev za določitev delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, čeprav gre za delovno mesto, na katerem dela več izvajalcev.
prisilna poravnava - glasovalne pravice delničarjev
Pri družbah, ki v bilanci stanja, katero je potrdil pooblaščeni revizor, izkazujejo pozitiven kapital, imajo glasovalno pravico vsi delničarji oz. družbeniki (3. odst. 56. člena ZPPSL).
V kvoti terjatev za ugotavljanje rezultata glasovanja pa se upoštevajo le deleži (terjatve) tistih delničarjev oz. družbenikov, ki se udeležijo glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (1. odst. 56. člena ZPPSL).
ugotovitev vrednosti nepremičnine - uporaba določb zpp o izvedencih - nova dejstva in dokazi
Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen. Smiselno za tek postopka se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15.čl. ZIZ).
nastanek obligacijskega razmerja - uporaba veljavnega zakona
Sodišče prve stopnje se je v svoji sodbi pri materialnopravni razlagi zadeve oprlo na določila OZ. Vendar pa očitno obligacijsko razmerje med strankama, ki naj bi bilo temelj za zahtevek tožeče stranke, ni nastalo šele z izstavitvijo računa z dne 14.11.2002 oz. z njegovo zapadlostjo dne 29.11.2002, ampak po ugotovitvah sodišča prve stopnje že v letu 2001, ko je ZOR še veljal. To vprašanje pa tudi ni bistvenega pomena, saj so tudi določbe OZ, ki govorijo o pogajanjih, ponudbi in odškodninski odgovornosti, ki pridejo v poštev na predmetno razmerje, po vsebini enake kot določbe ZOR.
ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pomanjkanje razlogov
V kolikor tožena stranka v pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je tako izpodbijanje neupoštevno. Tožena stranka s trditvami, da dobavnica z njene strani ni bila podpisana, in da blaga ni prejela, dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, zato so te navedbe neupoštevne.
Delavkina pravica do obrambe ni kršena in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita, če delavka poda zagovor takoj po tem, ko ji je ustno predočena in vročena pisna obdolžitev.
Terjatev, ki je predmet obravnavanega gospodarskega spora, glede na obrazloženo velja za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL). Tako ugotovljenim terjatvam se pripisuje učinek pravnomočnosti (prim. še 2. točko 2. odstavka 163. člena ZPPSL). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje nastopila ovira pravnomočno razsojene stvari. Na to procesno oviro pa mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (2. odstavek 319. člena ZPP).
učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Po 1. odst. 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST)učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je v skladu z zakonom nastala obveznost tega dne ali pozneje. Predlog za oprostitev plačila sodne takse za ugovor pa je taksni zavezanec v konkretnem primeru priporočeno vložil dne 26.9.2005, torej že po vložitvi ugovora, ki ga je vložil dne 9.8.2005. Zato je bilo potrebno tak predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
ZPPSL člen 125, 125. ZPP člen 155, 155/1, 495, 495/1, 155, 155/1, 495, 495/1. Odvetniška tarifa člen 5, 5.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanj v stečaju - povrnitev stroškov postopka
Edini namen izpodbijanja pravnih dejanj je vrnitev premoženjske koristi, ki se izrazi z denarnim zahtevkom, ta pa v konkretnem primeru predstavlja glavnico v višini 500.000,00 SIT, kar izpolnjuje kriterij spora majhne vrednosti v gospodarskih sporih po 1. odst. 495. čl. ZPP.
Zgolj dejstvo, da je stranko, ki je v pravdi uspela, zastopal pooblaščenec, ki ima v skladu s 1. odst. 53. čl. Zakona o odvetništvu priznan naslov specialista določene smeri, ne pomeni, da so zaradi tega stranki avtomatično kot potrebni stroški nastali stroški v višini odvetniške tarife s povečanjem po 1. odst. 5. člena tarife. Da bi stranka tovrstne povečane stroške lahko utemeljila kot potrebne stroške postopka, bi pri priglasitvi svojih stroškov morala izkazati, da je bilo za njen uspeh v postopku odločilna uporaba posebnega strokovnega ali specialističnega znanja, ki odvetniku daje podlago za višji obračun v smislu 1. odst. 5. čl. Odvetniške tarife.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je bil poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi fiktiven. Pravi razlog za odpoved je bil spor med pravdnima strankama zaradi povzročene prometne nesreče in škode, ki je s tem v zvezi nastala delodajalcu. Taka odpoved pogodbe o zaposlitvi je neveljavna, četudi bi jo tožena stranka podala s soglasjem delavca.
ZOR člen 438, 438/2, 438, 438/2. ZNVP člen 35, 35/3, 65, 65/1, 35, 35/3, 65, 65/1.
pogodba o odstopu terjatve - izpolnitev obveznosti odstopniku - prenos delnic
Na veljavnost izpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke družbi U. GmbH, glede na določilo 2. odst. 438. čl. takrat veljavnega ZOR, pogodba o odstopu terjatve z dne 16.2.2000 ni imela učinka, ker je tožena stranka svojo obveznost že izpolnila odstopniku preden je bila obveščena o odstopu.
ZPPSL člen 137, 137/2-2, 137/8, 137, 137/2-2, 137/8. ZPP člen 308, 308.
prijava terjatev v stečajnem postopku - učinek sodno sklenjene poravnave
Po 2. točki 2. odst. 137. člena ZPPSL morajo upniki prijaviti stečajnemu senatu svoje terjatve, ki so oživele zaradi uspelega izpodbijanja, v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe. Zakon res govori o odločbi, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča treba pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima sodno sklenjena poravnava enak pravni učinek kot pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, na kar kaže tudi določilo 308. člena ZPP, zaradi česar je treba tudi določilo 2. točke 2. odst. 137. člena ZPPSL po mnenju pritožbenega sodišča uporabiti tudi na ta primer. To pa pomeni, da bi moral upnik prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku v 30 dneh po sklenitvi sodne poravnave.