ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 109, 108, 109.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odpravnina
V primeru, ko je delavec tudi družbenik družbe, v kateri je zaposlen, njegovega statusa delavca ni mogoče obravnavati ločeno od statusa družbenika. Zaradi izjave, ki jo je tožnik podal kot družbenik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ne more uspešno uveljaviti svojih zahtevkov zoper ostale družbenike iz naslova delovnega razmerja (dodatek za delovno dobo, odpravnina po 109. členu ZDR). Izjava družbenika, dana v postopku izbrisa družbe (o prevzemu obveznosti družbe), se je namreč nanašala na obveznosti, ki bi jih imela družba do tretjih oseb, ne na obveznosti do družbenikov.
Ker pa tožeča stranka po 13.1.2003, ki ga je sama navedla kot datum prenehanja najemne pogodbe, ni zahtevala plačila odškodnine, pač pa najemnino za posamezne nevrnjene dele v najem danega odra, je ta del tožbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54, 52, 52/1, 52/1-4, 54.
pogodba o zaposlitvi - določen čas - transformacija delovnega razmerja
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2, 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2.
pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost za obveznosti - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
S stališčem pritožnika, da bi moralo v tem primeru sodišče prve stopnje izdati sklep o nadaljevanju postopka zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika S., S.U. s.p. zoper fizično osebo S.U., se tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Zato fizična oseba ni pravni naslednik iz poslovnega registra izbrisanega dolžnika.
nastanek taksne obveznosti za sklep o odlogu izvršbe – zamuda – neskladje med izrekom in razlogi
Pravilno je stališče pritožnika, da ni bil v zamudi s plačilom takse za sklep o odlogu izvršbe predno mu je bil ta sklep vročen, saj pred tem taksna obveznost zanj ni nastala ( 2. tč. 2. odst. 4. čl. Zakona o sodnih taksah, ZST).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Pri individualnih odpustih ni potrebno uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev. Če delodajalec kriterije uporabi, je njegova izbira delavcev, glede katerih je prenehala potreba po opravljanju njihovega dela, lahko zgolj bolj objektivna.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena gradbena pogodba, v kateri je bila cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke". Pogodba s tako dogovorjeno klavzulo je za izvajalca del najbolj tvegan posel, saj vključuje takšna cena tudi plačila za dodatna dela. Samo, če pride do spremenjenih okoliščin, ima pri takem dogovoru izvajalec naknadno pravico terjati plačilo za pozneje naročena dela, ki so bila izvedena zaradi spremembe.
ZOR člen 546, 546/2, 546, 546/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
oblikovalna tožba - pravna korist za vložitev - zavrženje tožbe
Če tožnik zahteva prenehanje obligacijskega razmerja, glede katerega materialno pravo ne zahteva sodne intervencije, pač pa zadostuje že izjava volje tistega, ki ima takšno pravico po materialnem predpisu, pravovarstvenega interesa za tožbo ni. Po določbi 2. odst. 546. člena ZOR lahko prodajalec razdre pogodbo o prodaji na obroke, če kupec ne plača najmanj dveh zaporednih obrokov. Tožeča stranka kot prodajalec torej lahko z enostransko izjavo volje povzroči spremembo obstoječega pravnega razmerja, v konkretnem primeru prenehanje pravnega razmerja iz prodajne pogodbe.
učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na dokončne in pravnomočne odločbe
Ker tožnik v socialnem sporu ni izkazal, da bi bila pravnomočna sodba, s katero je socialno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost odločanja o pravici do pokojnine na podlagi 2. odstavka 108. člena ZObr, razveljavljena - da o tem torej ne bi bilo pravnomočno odločeno pred pričetkom učinkovanja odločbe US RS o neskladnosti določbe 108. člena ZObr z URS - je sodišče prve stopnje in že pred njim toženec pravilno odločil, ko je z odločbo z dne 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003. To namreč izhaja iz odločbe US RS, po kateri gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega dne v mesecu po objavi odločbe v Uradnem listu RS (10.10.2003).
solastni delež - odstop - čas izpolnitve - sočasna izpolnitev
Solastnik (skupni lastnik) ni dolžan izročiti odstopljenega deleža na nepremičnini, dokler od solastnika(ov) ne prejme celotnega plačila (glavnica+obresti).
izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - tožba iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR
V primeru, ko sta dolžnik in njegov zakonski partner vpisana v zemljiški knjigi kot skupna lastnika po nedoločenih deležih na nepremičnini, mora upnik vložiti tožbo iz 1. odstavka 57. člena ZZZDR na ugotovitev dolžnikovega deleža za skupnem premoženju (nepremičnini).
dodatek za pomoč in postrežbo - vštevanje v odškodnino za materialno škodo - opustitev uveljavljanje pravice pred ZPIZ
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo spada med pravice, ki se zagotavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem (4. člen ZPIZ-1). Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb (8. člen ZPIZ-1), do njega pa so upravičenci uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega (137. člen ZPIZ-1). Tožnica po lastni izpovedbi tega dodatka ne prejema in ga tudi ne namerava uveljavljati. Ker pa mora tudi oškodovanec sam storiti vse, da škodo prepreči ali zmanjša, s pridobljeno pravico do dodatka za tujo pomoč pa bi dejansko zmanjšala škodo, je sodna praksa glede teh dajatev zavzela stališče, ki ga v pritožbi poudarja tudi tožena stranka: ti prejemki se vštevajo v odškodnino tudi, če oškodovanec svoje pravice ne uveljavlja v postopku pred pristojnim organom, pa bi mu po veljavnih predpisih pripadala. Njegove opustitve namreč ne morejo iti v breme odgovorne osebe. V takem primeru pa sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja tudi, ali in v kakšni višini bi oškodovanec svojo pravico lahko uveljavil.
načelo neposrednosti - neposredno izvajanje dokazov - neposredno zaslišanje priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje privilegirane priče - pouk privilegirani priči
Določbe 340. člena ZKP dopuščajo odstop od načela neposrednega izvajanja dokazov. Med ostalim se smejo zapisniki o izpovedbah prič prebrati po odločbi senata, če zaslišane osebe iz tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo težko pridejo k sodišču (1. točka I. odstavka 340. člena ZKP). Te določbe predstavljajo izjemo, ki jo narekujejo neizogibni objektivni razlogi. Obstoj teh okoliščin mora biti dokazan s takšno stopnjo verjetnosti, da ni razumnega dvoma o njihovi resničnosti. Okoliščine, ki pomenijo zgolj začasno oviro za zaslišanje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika na podlagi 1. točke I. odstavka 340. člena ZKP. V takem primeru je zapisnik mogoče prebrati le s soglasjem obeh strank, sicer pa je treba glavno obravnavo preložiti in zagotoviti izvedbo dokaza z neposrednim zaslišanjem te osebe.
KZ člen 145, 145/1, 317, 317/1, 145, 145/1, 317, 317/1. ZKP člen 372, 383, 394, 394/1, 372, 383, 394, 394/1.
pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Splošno nevarno dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ je tisto, s katerim storilec sprosti sile, ki jih potem ne more več obvladati, zato splošno nevarno dejanje in sredstvo (motorna sila) pridejo v poštev šele kot subsidiarna opredelitev, torej ko ne pride v poštev druga pravna kvalifikacija. Zato vožnja oškodovanca na pokrovu motorja vozila po vijugasti cesti več metrov, predno je storilec vozilo ustavil, ne more biti pravno kvalificirana kot kaznivo dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ.
ZDavP člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17, 17/2, 17/2-3.
seznam zaostalih obveznosti - izvršilni naslov
V spornem seznamu zaostalih obveznosti za vsako obveznost niso navedeni izvršilni naslovi. Pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za zdravstvo in ostalih prispevkih so zgolj navedeni konti. Iz obravnavanega seznama torej ni v celoti razvidno, od katerih izvršilnih naslovov, ki so določeni v prvem odstavku 44. člena ZDavP, se izterjujejo prispevki, zato seznama ni mogoče šteti za pravilen izvršilni naslov v smislu določbe drugega odstavka 44. člena ZDavP.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZIZ člen 25, 25. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
izvršba proti družbeniku izbrisane družbe - prevzem obveznosti - pasivnost družbenika - dokazno breme
Družbeniki družbe, ki je bila izbrisana po določilih ZFPPod, so univerzalni pravni nasledniki in kot taki prevzamejo vse pravice in obveznosti izbrisane družbe, zato uporaba določbe 2. odst. 449. člena ZOR ne pride v poštev. Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik, je vselej na družbeniku.