sindikalni zaupnik - odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delavec pridobi status sindikalnega zaupnika ne glede na strinjanje delodajalca z njegovo izvolitvijo. V primeru sklenjene pogodbe med delodajalcem in sindikatom, v kateri je določeno število sindikalnih zaupnikov, pridobijo ti sindikalni zaupniki status zaščitenih delavcev po 113. členu ZDR z dnem obvestila delodajalca, da so bili izvoljeni za sindikalne zaupnike.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - poskusno delo
Dejstvo, da delavec ne opravi strokovnega izpita, samo po sebi ni razlog za negativno oceno poskusnega dela.
Sodišče ob presoji zakonitosti odpovedi preverja obstoj odpovednega razloga, ki ga je delodajalec navedel v odpovedi, ne more pa ugotavljati, ali je bil podan kak drug odpovedni razlog.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved - bolniški stalež
Če delavec delodajalca ni obvestil o tem, da mu je priznan bolniški stalež, to ne predstavlja hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere bi bilo mogoče izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Predpostavka za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 1. odstavku 118. člena ZDR je predlog tožnice, ki je namesto reintegracije zahtevala izplačilo odškodnine. Takšnega predloga ni mogoče enačiti z izredno odpovedjo delavca po 112. členu ZDR. Tožnici je na podlagi 1. odst. 118. člena ZDR na podlagi sodbe sodišča prenehala pogodba o zaposlitvi, prisojena ji je bila tudi odškodnina po pravilih civilnega prava. Citirana določba pa ne daje podlage za plačilo odpravnine, do katere je upravičen delavec v primeru odpovedi delavca po 2. odstavku 112. ter 109. členu ZDR.
kazniva dejanja zoper premoženje - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti
Pritožba nima prav, saj spregleda, da mladoletniku ni bilo očitano kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, za katerega se po določbi tretjega odstavka istega člena KZ pregon začne na predlog, ampak se je mladoletniku ves čas postopka očitala storitev nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ, za katero pa je po prvem odstavku 212. člena KZ zagrožena kazen do pet let zapora in ko torej gre za uradno pregonljivo dejanje. Senat za mladoletnike tekom mladoletniškega postopka tudi ni ugotovil, da bi mladoletniku ob vstopu v ... šlo za pridobitev le tega tiskalnika, ampak je skupaj z soobdolženim mladoletnikom iskal zanj uporabne stvari, vendar pa je iz biroja odnesel le tiskalnik. Zato je prvostopno sodišče to dejanje pravilno kvalificiralo kot kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ, glede na številna druga dejanja, ki so bila storjena na vlomen ali vdoren način, pa tudi obdolženčevo ravnanje pravilno kvalificiralo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
nezgodno zavarovanje - omejitve in izključitve zavarovalnega kritja - vzročna zveza - domneva
Če splošni pogoji določajo, da so iz zavarovanja izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih na zavarovanca, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ali drugih narkotikov na zavarovanca, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel v krvi več kot 10,8 mil. mola (0,5‰) ali več kot 21,6 mil. mola (1‰) alkohola ob drugih nezgodah, potem pa je nad to stopnjo alkoholiziranosti določena neizpodbojna pogodbena domneva o vzročni zvezi delovanja alkohola na zavarovanca. Pogodbeno besedilo namreč ne vsebuje ekskulpacijskih razlov za izpodbojnost te domneve, kar pomeni, da je nad tako določeno stopnjo alkohola v zavarovančevi krvi zavarovalno jamstvo zavarovalnice avtomatično izključeno.
ZOR člen 66, 66/1, 66, 66/1. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
navidezna pogodba - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Na podlagi zahtevka, naj sodišče pogodbo razveže zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določilo prvega odstavka 2. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL51635
ZZZDR člen 113, 213. ZNP člen 35. ZIZ člen 226. ZPP člen 108. OZ člen 134.
spor o izvrševanju roditeljske pravice - soglasje za medicinski poseg - nepravdni postopek - procesne predpostavke - odločanje v pravdnem postopku - kolizijski skrbnik - zastopanje otroka v pravdi - aktivna legitimacija otroka - pasivna legitimacija v postopku izdaje začasne odredbe
Za odločanje o sporu glede izvrševanja roditeljske pravice je pristojno okrožno sodišče, odloča v nepravdnem postopku in odločbo izda v obliki sklepa.
Predložitev dokazila CSD, da sta se starša poskušala o spornih vprašanjih sporazumeti pred CSD, ne predstavlja t. i. posebne procesne predpostavke, zaradi pomanjkanja katere bi bilo sojenje nedopustno. Vloga, ki ji manjka dokazilo CSD, je formalno pomanjkljiva in sodišče mora v tem primeru ravnati skladu z 108. členom ZPP.
Otrok je sposoben biti stranka, v skladu s 107. členom ZZZDR pa ga zastopata starša. Ko pa se v postopku izkaže, da drugi od staršev z aktom zastopanja prvega od staršev ne soglaša, mora sodišče oceniti, ali se z vloženim predlogom oziroma tožbo rešuje vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Če gre za takšno vprašanje, mora sodišče predhodno, brez prekinitve postopka, odločiti o sporu med staršema v skladu z določbo 113. člena ZZZDR. Postavitev kolizijskega skrbnika v tem primeru ne pride v poštev, saj se ta po 213. členu ZZZDR postavi takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom. V navedenih primerih pa gre za spor med staršema glede izvrševanja roditeljske pravice.
ZZZDR v 113. členu ZZZDR ne daje podlage za aktivno legitimacijo otroka. Otrok bi lahko uveljavljal pravno varstvo na podlagi 134. člena OZ.
Za izdajo začasne odredbe je vselej pasivno legitimiran tisti, zoper katerega ima upnik terjatev, ta je tudi stranka postopka. V citiranih določbah ZIZ tako ni podlage za izdajo začasne odredbe zoper katerokoli drugo osebo, razen zoper dolžnico, niti ni podlage za določitev kazni drugim osebam.
ZD člen 163, 175, 211, 163, 175, 211. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
terjatev do zapuščine - spor o dedni pravici - dopustnost pritožbe
da ima zapuščinski upnik status druge osebe po členu 175 Zakona o dedovanju - ZD, ki definira krog udeležencev oziroma strank zapuščinskega postopka. Pritožbeno sodišče se glede statusa upnice sklicuje na izneseno stališče v citiranem Cp sklepu, zato zapuščinska upnica seveda ima pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
posojilna pogodba - zmota in nesporazum - vračilo dela posojila
Okoliščine, čemu je bil denar, ki si ga je toženec sposodil, namenjen, pa na pogodbene obveznosti ene ali druge stranke ne vplivajo, ne spreminjajo pravne narave sklenjene posojilne pogodbe, zato so trditve o zmoti oz. nesporazumu neutemeljene.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - razlog za umik tožbe - nujni sposporniki
Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in ta določba pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. V skladu s tem pravilom pa razlog, zaradi katerega se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben in tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera
Zgolj okoliščina, da je v letu 1956 prišlo do nacionalizacije nepremičnine ter je bila ta vpisana kot družbena lastnina in da tožeča stranka glede tega ni storila ničesar, da bi to izpodbila, še ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je dobra vera na strani tožeče stranke in njenih pravnih prednikov bila podana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožnik postal lastnik sporne nepremičnine na podlagi zakona že preden je-le ta na podlagi nacionalizacije postala družbena lastnina.
seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji - izguba zavarovalnih pravic
Dejanske okoliščine o tem, da je ob sklepanju zavarovalne police toženec prejel zavarovalne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, je tista bistvena okoliščina, od obstoja katere je odvisna uporaba materialnega prava v konkretnem primeru.
ZS člen 101, 101. ZIZ člen 270, 270. ZPP člen 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482, 32, 32/2-6, 339, 339/2-14, 482.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost v gospodarskih sporih - začasna odredba pred začetkom spora
V skladu z določbo 101. člena Zakona o sodiščih so okrožna sodišča stvarno pristojna za odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih.
v konkurenci lastninskega upravičenja obdarjencev, od katerih vsi niso dobroverni pridobitelji, močnejšo lastninsko pravico tisti dobroverni pridobitelj, čeprav je slaboverni že dosegel zemljiškoknjižni vpis.
Temeljno načelo, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov je, da nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila. V primeru, ko tožena stranka plača del vtoževanega zneska po vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi upošteva tudi plačani znesek, od tedaj dalje pa le tožnikov končni uspeh. Uspeh tožnika do plačila dela tožbenega zahtevka in končni uspeh je različen, kar mora sodišče pri izračunu upoštevati.
ZOR člen 379, 379. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 350, 350/2, 365-2, 366, 350, 350/2, 365-2, 366.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - razsojena stvar - zastaralni rok
je predvsem mogoče uveljavljati ponovno izvršbo na podlagi iz tega izvršilnega naslova še neizterjani del terjatve, kot je v zadevi primer, saj je bila terjatev, ki se izterjuje, ugotovljena z že citirano pravnomočno sodbo z dne 26.05.1998. Od njene pravnomočnosti do vložitve predmetnega izvršilnega predloga pa še ni potekel 10-letni zastaralni rok za izterjavo tam dosojene terjatve, ki se delno sedaj izterjuje (člen 379 tedanjega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
ZOR člen 378, 378/1-1, 378, 378/1-1. URS člen 22, 22. ZPP člen 458, 458.
spor majhne vrednosti - kršitev načela enakosti - zastaralni rok
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje v drugi zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek, medtem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, na podlagi dokazne ocene, opravljene v skladu z 8. členom ZPP, ugotovilo drugače, še ne pomeni, da je bilo kršeno načelo enakosti.