službeno stanovanje - najemna pogodba za določen čas - izpraznitev stanovanja
Toženec je imel sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje za določen čas; delovno razmerje mu je prenehalo 4.2.2004; po pogodbi dogovorjen rok za izpraznitev stanovanja je pretekel 4.8.2004, to je, pred vložitvijo tožbe. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj izpraznitveni zahtevek tožeče stranke temelji na 111. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1).
pritožba zoper sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sporazum o delitvi zapuščine
Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
ZOR člen 200, 200, 200/1, 200/2, 202, 200, 200, 200/1, 200/2, 202. ZPP člen 14, 14.
vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - oblike nepremoženjske škode - pravica do zadoščenja v posebnih primerih
V 202. členu ZOR določena pravica do zadoščenja v posebnih primerih ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 200. členu ZOR.
ZGO člen 2, 2/1-10, 2, 2/1-10. SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 29.
prenova strehe na večstanovanjski stavbi - posel rednega upravljanja - posel, ki presega redno upravljanje - vzdrževanje večstanovanjske stavbe
Po oceni pritožbenega sodišča ima pritožnica prav, da predstavlja popravilo strehe na način, da se stara streha odstrani in objekt v celoti prekrije na novo, posel rednega upravljanja v smislu 25. člena SZ-1. SZ-1 ne ločuje med rednim vzdrževanjem in takim, ki presega redno vzdrževanje. 2. odstavek 25. člena SZ-1 določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo tudi posli vzdrževanja večstanovanjske stavbe, za vzdrževanje pa se, kot to izhaja iz 4. odstavka 25. člena SZ-1, šteje izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov ter zagotavljanje delovanja sistemov varstva pred požarom in drugih ukrepov za zaščito in reševanje. Vzdrževanje objekta definira ZGO-1 v 10. točki 1. odstavka 2. člena, ki določa, da je vzdrževanje objekta izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa tako redna vzdrževalna dela kot tudi investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Pojem posla v zvezi z rednim upravljanjem tako ni mogoče enačiti s pojmom posla v zvezi z rednim vzdrževanjem.
aktivna legitimacija upravnika - pogodbeni prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika
Ko gre za izterjavo obratovalnih stroškov oz. skupnih stroškov, v pravdi upravnik ni aktivno legitimiran, razen v primeru, ko lastniki v pogodbo z upravnikom vključijo podrobnejše določbe o izterjavi obratovalnih stroškov. Zato bi pogodba lahko vsebovala tudi prenos materialnopravnih upravičenj lastnikov na upravnika, da bi nanj prešla tudi aktivna legitimacija v sporu.
priposestvovanje idealnega deleža - solastnica - nujno sosporništvo - razpolaganje solastnika s svojim idealnim deležem
Ker lahko toženec kot solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim delom na vtoževanih nepremičninah (3. odstavek 66. člena SPZ), tožnici ni mogoče odreči pravnega varstva, če je njen tožbeni zahtevek uperjen le na toženčev idealni delež vtoževanih nepremičnin.
Za odločanje pritožbenega sodišča je bistveno stanje na dan odločanja sodišča prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi. V času odločanja o tožbenem zahtevku glede predmetne terjatve ni obstajal drug pravnomočen izvršilni naslov in zato pritožbeni očitek pravnomočno že razsojene zadeve ni utemeljen.
prenos lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev postopka - darilna obljuba
V zvezi z darilno obljubo je sodna praksa zahtevala, da je morala biti obljuba darila dana na zapisnik. V paragrafu 943 ODZ je bila v zvezi z obliko predvidena "pismena listina", za katero pa se je s pravnimi pravili, ki so veljala obenem z določili ODZ, zahteval notarski zapis, torej o obljubi darila oz. kasneje, ko so notarske posle prevzela sodišča, je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik.
V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.
Tožnikova nepravilna hoja po cesti v nočnem času, ko tudi ni nosil odsevnega telesa, pomeni hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen enakopravnega vzroka v primerjavi z vzrokom, ki je pripisati zavarovancu tožene stranke za nastalo nezgodo.
stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP.
V primerih, ko je izpolnitev denarne obveznosti vezana na tujo valuto, je mogoče zahtevati zamudne obresti na dva načina: ali s preračunom denarne obveznosti (glavnice), izražene v tuji valuti, v SIT po tečaju, ki velja na dan zapadlosti denarne obveznosti in od takrat naprej zahtevati zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temelji obrestni meri, ali pa z vezavo denarne obveznosti na tujo valuto in napovedi od njenega preračuna v SIT po tečaju, ki bo veljal, ko bo dolžnik izpolnil svojo obveznost oziroma po tečaju na dan plačila.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja
ZIZ v 1. odst. 273. člena določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, slednje je torej materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe.
Bistveni pogoj za zakonitost redne odpovedi iz razloga nesposobnosti je, da delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni z zakoni in izvršilnimi predpisi. Če delavec ne izpolnjuje pogojev, ki jih delodajalec sam določi v svojih splošnih aktih, npr. v sistemizaciji (in ne izhajajo iz zakona ali izvršilnega predpisa, izdanega na podlagi zakona), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ni možna.
Ni mogoče šteti, da bi subjektivni 30-dnevni rok za podajo redne odpovedi iz razloga nesposobnosti začel teči z dnem, ko se je ugotovilo, da tožnica kljub večkratnim vabilom in opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi periodičnega preizkusa znanja ni opravila v odrejenem času. S tem datumom bi lahko začela teči prekluzivna roka iz 5. odst. 88. člena ZDR le v primeru, če bi šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (odklonitev periodičnega preizkusa je lahko kršitev obveznosti iz delovnega razmerja). V obravnavanem primeru pa tožena stranka tožnici ni podala redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odst. 88. člena ZDR (krivdni razlog), ampak po 2. točki 1. odst. 88. člena - iz razloga nesposobnosti. Za ta razlog pa je tožena stranka zvedela že po sprejemu sprememb sistemizacije v letu 2003 oz. po prvih vabilih tožnici za opravljanje periodičnega preizkusa, ki se mora glede na spremenjeno sistemizacijo opravljati enkrat letno (v marcu in aprilu 2004), na katera se tožnica ni odzivala. Če je redna odpoved podana po izteku prekluzivnih rokov iz 5. odst. 88. člena ZDR, je že iz tega razloga nezakonita.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, če je podana zaradi prve kršitve pogodbene obveznosti, brez predhodnega pisnega opozorila na izpolnjevanje dolžnosti in možnost odpovedi. Zakonita je le, če delavec po pisnem opozorilu ponovno krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.