odškodninska odgovornost - vzročna zveza - trditvena podlaga
Z ugotovitvijo, da tožena stranka ni prerekala vzročne zveze med zavarovankino vinjenostjo in nastalo škodo, prvostopno sodišče nanjo ni prevalilo dokaznega bremena, temveč ji je očitalo le neobstoj ustrezne trditvene podlage, ki bi pod vprašaj postavila tožnikova zatrjevanja o zavarovankini kršitvi cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in bi od tožnika zahtevala, da toženkino nasprotovanje - ker je dokazno breme obstoja vzročne zveze na tožnikovi strani - ovrže.
ZZ člen 13, 13. ZGD člen 20, 20. ZIL-1 člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZJRS člen 17, 26, 26/1, 17, 26, 26/1.
firma - slovenski jezik - zavod - znak sestavni del imena
Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).
Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.
Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.
ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.
Ker privilegirana priča po noveli ZKP-ja, s katero je bil spremenjen pravni pouk, ki ga mora sodišče dati privilegirani priči pred zaslišanjem, ter pravila o ekskluziji nedovoljenih dokazov, ni bila zaslišana in tako tudi ni bila opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, če tudi se bi kasneje odpovedala pričanju, sodišče glede na določila 237. člena ZKP na izpovedbo privilegirane priče, ki jo je podala v okviru preiskovalnih dejanj, ne bi smelo opreti svoje odločbe.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne zadošča za odškodninsko odgovornost toženca, saj lahko ta za zavarovanje svojih premoženjskih pravic in interesov ubere katerokoli izmed pravnih poti, ki mu jih na razpolago daje pravni red. Tudi morebiten neugoden izid kazenskega postopka ne more avtomatično pomeniti toženčeve odškodninske odgovornosti, saj bi, če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninsko pravnih posledic za primer neuspeha v postopku, to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem posledično do izničenja samih pravic. Toženčevo protipravno ravnanje pa je lahko podano, če se kljub zavrženju ovadbe, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe, v pravdnem postopku po izvedenem dokaznem postopku izkaže,saj je ob naznanitvi kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno, saj takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev časti in dobrega imena in posledično škodo. Pomeni krnitev osebnega dostojanstva vsakogar, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je zavržno v vsaki pravno urejeni družbi.
izbris d.o.o. po ZFPPod - upnikovo obvestilo o izbrisnem razlogu - pravni interes za pritožbo
Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.
Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
Za uspešno sklicevanje na pretrganje zastaranja po 388. členu ZOR zaradi uveljavitve premoženjskega zahtevka v kazenskem postopku mora oškodovanec določno navesti, kdaj je bilo to storjeno in v kakšnem obsegu.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.
Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).
ZPPPAI člen 9, 12, 9, 12. ZUS člen 1, 1/2, 3, 1, 1/2, 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366, 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366. ZUP člen 2, 171, 207, 207/1, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218. ZDSS-1 člen 7, 7.
stvarna pristojnost sodišča
Ker je subsidiarni prevzemnik obveznosti, ki bodo nastale za izplačilo odškodnin po ZPPPAI Republika Slovenija, ki je subjekt javnega prava, gre v primeru odškodnin za poklicno bolezen po ZPPPAI zaradi varstva javnega interesa po naravi stvari za upravno stvar po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP in s tem v zvezi za pristojnost upravnega, ne pa socialnega sodišča, saj ni podana nobena izmed naveznih okoliščin iz 7. člena ZDSS-1.
Postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin v ZPPPAI ni posebej urejen, posebne določbe ima šele ZOPDA, ki v 15. členu določa, da se v postopkih sporazumevanja za priznanje odškodnine, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, uporabijo določbe ZPPPAI. Ker pa ZPPPAI posebnih postopkovnih določb ni imel, bi bilo potrebno odločati na podlagi ZUP. Čeprav je mnenje zdravnikov, članov interdisciplinarne komisije, pridobljeno za uveljavljanje neke kasnejše pravice, pa ni upravni akt oz. upravna odločba, temveč javna listina, saj ga ni izdal pristojni organ za odločanje o upravni stvari - pravici do odškodnine oz. pravici do pokojnine pod posebnimi pogoji - in tudi nima sestavnih delov odločbe, kot jih določa ZUP.
ZDavP člen 44, 44/2, 46, 46/2, 44, 44/2, 46, 46/2. ZIZ člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4.
izvršilni naslov - davčni postopek - seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov
Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.
Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.
Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.
priposestvovanje - obnova nepremičnine - dobra vera - darilna pogodba - nemo plus iuris
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenega drugega dokaza, da mu je pravna prednica podarila več, kot je razvidno iz omenjene darilne pogodbe, v kateri je opisan obseg in stanje nepremičnine v naravi, brez spornega gospodarskega poslopja, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ta pogodba dokazuje, da si J.K. spornega gospodarskega poslopja ni lastila.
Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.
Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.
ZTLR člen 33, 33. SZ člen 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122, 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lex specialis - funkcionalno zemljišče
Glede na izrecno določbo 118. člena SZ so torej že s samo sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med toženo stranko in V.B., nanj prešle vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj. Čeprav je sicer res, da se v skladu z določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih (ZTLR) na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, je, glede na navedeno specialno določbo (118. člena) stanovanjskega zakona, v obravnavani zadevi utemeljevanje zgoraj navedene odločitve na določbi 33. člena ZTLR, napačno.
Obširno navajanje okoliščin, ki naj bi kazale na obdolženčevo ukvarjanje s tem, da je tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo in za bivanje v njej, nezakonito spravljal na ozemlje ali po njem prevažal ali jim pomagal pri skrivanju, pomeni le nepotrebno obremenjevanje opisa kaznivega dejanja. Te okoliščine so namreč predmet dokazovanja in njihova navedba sodi v obrazložitev obtožnega akta.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.