Skladno z 2. odst. 267. čl. ZGD lahko sodišče odpokliče člana nadzornega sveta iz utemeljenih razlogov. Ravnanje člana nadzornega sveta, katerega odpoklic se predlaga, v zvezi z njegovim delom oz. članstvom v nadzornem svetu, mora biti torej v zvezi z delovanjem v okviru pristojnosti nadzornega sveta.
Po mnenju pritožbenega sodišča v predmetnem primeru ne gre za dejansko stanje kot ga ima v mislih določilo 138. čl. ZPPSL. Po tem določilu se šteje za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, da so bile prijavljene tudi v stečajnem postopku. Vendar pa to določilo velja le v primeru, ko se je po začetku postopka za prisilno poravnavo nadaljeval stečajni postopek po uradni dolžnosti, ne pa tudi v primeru, ko je do ustavitve postopka za prisilno poravnavo prišlo zaradi umika predlagatelja, stečajni postopek pa se je začel na nov predlog predlagatelja. V takem primeru je treba v stečajnem postopku tako kot v vsakem drugem stečajnem postopku, terjatve prijaviti v roku, kot je določen v oklicu o začetku stečajnega postopka, torej v roku dveh mesecev od objave oklica v Uradnem listu RS.
S tem, ko sta toženi stranki le pavšalno prerekali navedbe tožeče stranke v tožbi „v celoti“, pač ni mogoče trditi, da sta uveljavljali njegov morebitni soprispevek pri škodnem dogodku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji
V primeru, ko delodajalec posameznemu delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zakon ne določa kriterijev, na podlagi katerega bi moral delavca izbrati, četudi jih na istem delovnem mestu delo opravlja več. Ker je v sodni presoji le vprašanje, ali je bilo delo delavca, ki je prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nepotrebno, kar je tožena stranka dokazala, je izpodbijana odpoved zakonita.
pogodba o poslovodenju - izgubljeni dobiček zaradi odpoklica uprave
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je zakonska ureditev Zakona o gospodarskih družbah (250. člen ZGD-C), ki je veljala v času sklenitve pogodbe med pravdnima strankama in je urejala pravico do odpravnine zaradi predčasnega odpoklica, sama po sebi izključevala morebitne zahtevke iz naslova škode, ki naj bi nastala članu uprave zaradi predčasnega odpoklica člana uprave. Navedena določba namreč ni izključevala uporabe določbe 2. odstavka 765. člena ZOR in v tem okviru odškodninskega zahtevka, v kolikor za odstop ne bi bilo utemeljenih razlogov. Pojmovno ni mogoče enačiti izgubljenega dobička s celotnim zneskom, ki bi ga tožeča stranka prejemala v roku dveh let do predvidenega izteka pogodbe kot nadomestilo za opravljeno delo pri toženi stranki. V skladu s 3. odstavkom 266. člena ZOR je pri opredelitvi obsega odškodnine potrebno upoštevati tudi koristi, ki jih je tožeča stranka imela od prekinitve pogodbe.
vložitev nove tožbe - stvarna pristojnost - odstop
Če je tožba na ugotovitev obstoja terjatve na stvarno nepristojno sodišče vložena v zakonsko določenem roku, sklep o stvarni nepristojnosti pa je izdan in spis odstopljen pristojnemu sodišču po izteku roka, mora pristojno sodišče nadaljevati postopek, kot da bi se bil začel pred njim (23/2. člen ZPP). Pri odstopu zadeve pristojnemu sodišču namreč ostanejo v veljavi vsa procesna dejanja, opravljena pred nepristojnim sodiščem, med drugim tudi vsi materialnopravni in procesnopravni učinki vložene tožbe. Eden izmed materialnopravnih učinkov vložene tožbe je tudi ta, da so z vložitvijo tožbe varovani prekluzivni roki, torej tudi rok iz 144. člena ZPPSL. Sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, je tožbo na podlagi 112. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP napačno kot prepozno zavrglo.
stari ZDR - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izostanek z dela - odobritev letnega dopusta
Ker je tožnica več kot pet dni izostala z dela kljub temu, da ni imela odobrenega letnega dopusta, je sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja po 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR/90 utemeljen.
ZNP člen 122, 124, 122, 124. SPZ člen 70, 70/2, 268, 70, 70/2, 268.
skupno premoženje - fizična delitev
Če sodišče opravi fizično delitev pomeni, da mora opraviti delitev na tak način, da vsak od solastnikov postane izključni lastnik, saj v nasprotnem primeru delitev ne bi bila smiselna. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari. Takšna delitev, kot jo je opravilo sodišče, ni delitev skupnega premoženja, saj je še vedno ostalo solastninsko razmerje.
postopek za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - pobuda stranke za oceno ustavnosti - izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - dovoljenost pritožbe - posebna pritožba
Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika ni posebne pritožbe.
Določilo 156. člena Ustave ne predvideva prekinitve postopka tudi takrat, kadar stranka vloži pobudo za presojo ustavnosti kakega določila.
Izjava o napovedi pritožbe mora biti jasno izražena in mnenja ni dovoljeno sklepati na podlagi strokovnih mnenj pred razglasitvijo ali na podlagi njenih reakcij po razglašeni sodbi.
Izjava o napovedi pritožbe mora biti torej takšna, da artikulirano presega golo - četudi izrazito nezadovoljstvo z razglašeno sodbo.
Neobstoj pogoja iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP bi tožena stranka lahko utemeljila, če bi izkazala direktno nasprotje med dejansko podlago, ki ga je iz tožbe povzelo prvostopenjsko sodišče in samim dokazom, ki ga je ponudila tožeča stranka. Takšno nasprotje bi bilo torej podano, če bi dokazi, ki jih je ponudila tožeča stranka, sami po sebi tožbeno podlago izključevali. To bi bilo podano, če bi se tožeča stranka na primer sklicevala na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, iz predložene pogodbe pa bi izhajalo, da gre za razmerje s tretjo osebo. V zvezi z izvrševanjem pogodbe pa, v kolikor bi tožeča stranka zatrjevano dejstvo, da naj bi tožena stranka predhodno poravnavala obveznosti tožeči stranki, dokazovala z listino, ki izkazuje, da so bila plačila izvršena tretji osebi.
ZST člen 32a, 32a/2, 32a, 32a/2. ZOR člen 277, 277. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
V primeru umika vloge, za katero je bila plačana sodna taksa, preden je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, 2. odstavek 32.a člena ZST predvideva vračilo polovice takse, ki je bila plačana v skladu z ZST. Iz samega besedila tega določila izhaja, da je do vračila polovice plačane sodne takse upravičena stranka, ki je vlogo umaknila.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - pogodbeno pravo
VSL51250
ZTLR člen 41, 41. SZ člen 2, 2/2, 2, 2/2.
parkirno mesto - sestavni del stanovanja - predmet kupoprodajne pogodbe
Dejstvo, da parkirno mesto v kupoprodajni pogodbi ni izrecno navedeno, še ne pomeni, da ne gre za sestavni del stanovanja, ki ga je tožeča stranka prodala tožencu. Dokazni postopek je pokazal, da je tožeča stranka parkirno mesto prodala skupaj s stanovanjem, zato je njen tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZObr člen 100, 100. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
plača - vojak - količnik - denarna terajtev
Spor o določitvi osnovne plače, izražene v količniku, ne sodi med spore o denarnih terjatvah, za katere je tudi za zaposlene v vojski predvideno neposredno sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Iz tega razloga je tožnikova tožba z zahtevkom za plačilo razlike v plači glede na višji količnik, vložena neposredno na sodišče, nedopustna, saj bi moral predhodno zahtevati odpravo kršitve od delodajalca po 100.a čl. ZObr.
sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2, 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 170/2. OZ člen 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2, 131, 131/1, 135, 147, 147/1, 147/2.
odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - namen - naklep
Toženec, ki je sicer nedvomno usmrtil tožnikova psa, tega ni storil z namenom, da bi tožniku povzročil škodo, zato ob dejstvu, da je svoje dejanje (škodni dogodek) povzročil kot delavec, ni odškodninsko odgovoren.
Namen (naklep) je v civilnem pravu vselej usmerjen k povzročitvi določene škode.
O pravicah iz ZPIZVZ odloča toženec po postopku, določenem v splošnih predpisih, kar pomeni, da se v zvezi z 249. členom ZPIZ-1 za odločanje o pravicah iz ZPIZVZ uporabljajo določbe ZUP.
Tožnik v predsodnem postopku ni vložil pritožbe zaradi molka prvostopnega organa, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sojenje o zahtevku za priznanje prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi 70% telesne okvare in o zahtevku za priznanje pravice do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v JLA, v zavarovalno dobo, po splošnih predpisih.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.