Z izjavo tožeče stranke, da od pogodbe odstopa, je prišlo do razveze le-te. To pa ima za posledico, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da je bila tožena stranka za sredstva, ki jih je prejela glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je kasneje odpadla, neupravičeno obogatena.
zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nadomestna izpolnitev
Dejanske navedbe, ki jih ponuja toženec v predmetni pravdi, ne pomenijo, da je tožena stranka ugovarjala terjatvi tožeče stranke v pobot svojo nasprotno terjatev iz drugega posla, ampak je šlo za to, da je toženec, namesto da bi mu tožeča stranka plačala računa v zneskih 33.810 in 34.875 DEM, pri tožniku kupil blago, ki je predmet vtoževanih računov. To pa pomeni, da je prišlo do nadomestne izpolnitve po 308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), kar pa pomeni, da tožeča stranka terjatve zoper toženo stranko več nima.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 496, 496/1, 496, 496/1.
postopek za izdajo plačilnega naloga - napoved pritožbe - rok
Institut napovedi pritožbe ne velja le v postopku v sporih majhne vrednosti ampak tudi v postopkih za izdajo plačilnega naloga, ne glede na vrednost spora.
ZObr člen 100, 100. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
plača - vojak - količnik - denarna terajtev
Spor o določitvi osnovne plače, izražene v količniku, ne sodi med spore o denarnih terjatvah, za katere je tudi za zaposlene v vojski predvideno neposredno sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Iz tega razloga je tožnikova tožba z zahtevkom za plačilo razlike v plači glede na višji količnik, vložena neposredno na sodišče, nedopustna, saj bi moral predhodno zahtevati odpravo kršitve od delodajalca po 100.a čl. ZObr.
Neobstoj pogoja iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP bi tožena stranka lahko utemeljila, če bi izkazala direktno nasprotje med dejansko podlago, ki ga je iz tožbe povzelo prvostopenjsko sodišče in samim dokazom, ki ga je ponudila tožeča stranka. Takšno nasprotje bi bilo torej podano, če bi dokazi, ki jih je ponudila tožeča stranka, sami po sebi tožbeno podlago izključevali. To bi bilo podano, če bi se tožeča stranka na primer sklicevala na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, iz predložene pogodbe pa bi izhajalo, da gre za razmerje s tretjo osebo. V zvezi z izvrševanjem pogodbe pa, v kolikor bi tožeča stranka zatrjevano dejstvo, da naj bi tožena stranka predhodno poravnavala obveznosti tožeči stranki, dokazovala z listino, ki izkazuje, da so bila plačila izvršena tretji osebi.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - pogodbeno pravo
VSL51250
ZTLR člen 41, 41. SZ člen 2, 2/2, 2, 2/2.
parkirno mesto - sestavni del stanovanja - predmet kupoprodajne pogodbe
Dejstvo, da parkirno mesto v kupoprodajni pogodbi ni izrecno navedeno, še ne pomeni, da ne gre za sestavni del stanovanja, ki ga je tožeča stranka prodala tožencu. Dokazni postopek je pokazal, da je tožeča stranka parkirno mesto prodala skupaj s stanovanjem, zato je njen tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZNP člen 122, 124, 122, 124. SPZ člen 70, 70/2, 268, 70, 70/2, 268.
skupno premoženje - fizična delitev
Če sodišče opravi fizično delitev pomeni, da mora opraviti delitev na tak način, da vsak od solastnikov postane izključni lastnik, saj v nasprotnem primeru delitev ne bi bila smiselna. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari. Takšna delitev, kot jo je opravilo sodišče, ni delitev skupnega premoženja, saj je še vedno ostalo solastninsko razmerje.
Izjava o napovedi pritožbe mora biti jasno izražena in mnenja ni dovoljeno sklepati na podlagi strokovnih mnenj pred razglasitvijo ali na podlagi njenih reakcij po razglašeni sodbi.
Izjava o napovedi pritožbe mora biti torej takšna, da artikulirano presega golo - četudi izrazito nezadovoljstvo z razglašeno sodbo.
pogodba o poslovodenju - izgubljeni dobiček zaradi odpoklica uprave
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, da je zakonska ureditev Zakona o gospodarskih družbah (250. člen ZGD-C), ki je veljala v času sklenitve pogodbe med pravdnima strankama in je urejala pravico do odpravnine zaradi predčasnega odpoklica, sama po sebi izključevala morebitne zahtevke iz naslova škode, ki naj bi nastala članu uprave zaradi predčasnega odpoklica člana uprave. Navedena določba namreč ni izključevala uporabe določbe 2. odstavka 765. člena ZOR in v tem okviru odškodninskega zahtevka, v kolikor za odstop ne bi bilo utemeljenih razlogov. Pojmovno ni mogoče enačiti izgubljenega dobička s celotnim zneskom, ki bi ga tožeča stranka prejemala v roku dveh let do predvidenega izteka pogodbe kot nadomestilo za opravljeno delo pri toženi stranki. V skladu s 3. odstavkom 266. člena ZOR je pri opredelitvi obsega odškodnine potrebno upoštevati tudi koristi, ki jih je tožeča stranka imela od prekinitve pogodbe.
stari ZDR - sklep o prenehanju delovnega razmerja - izostanek z dela - odobritev letnega dopusta
Ker je tožnica več kot pet dni izostala z dela kljub temu, da ni imela odobrenega letnega dopusta, je sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja po 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR/90 utemeljen.
ZST člen 32a, 32a/2, 32a, 32a/2. ZOR člen 277, 277. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
V primeru umika vloge, za katero je bila plačana sodna taksa, preden je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, 2. odstavek 32.a člena ZST predvideva vračilo polovice takse, ki je bila plačana v skladu z ZST. Iz samega besedila tega določila izhaja, da je do vračila polovice plačane sodne takse upravičena stranka, ki je vlogo umaknila.
postopek za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - pobuda stranke za oceno ustavnosti - izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - dovoljenost pritožbe - posebna pritožba
Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika ni posebne pritožbe.
Določilo 156. člena Ustave ne predvideva prekinitve postopka tudi takrat, kadar stranka vloži pobudo za presojo ustavnosti kakega določila.
vložitev nove tožbe - stvarna pristojnost - odstop
Če je tožba na ugotovitev obstoja terjatve na stvarno nepristojno sodišče vložena v zakonsko določenem roku, sklep o stvarni nepristojnosti pa je izdan in spis odstopljen pristojnemu sodišču po izteku roka, mora pristojno sodišče nadaljevati postopek, kot da bi se bil začel pred njim (23/2. člen ZPP). Pri odstopu zadeve pristojnemu sodišču namreč ostanejo v veljavi vsa procesna dejanja, opravljena pred nepristojnim sodiščem, med drugim tudi vsi materialnopravni in procesnopravni učinki vložene tožbe. Eden izmed materialnopravnih učinkov vložene tožbe je tudi ta, da so z vložitvijo tožbe varovani prekluzivni roki, torej tudi rok iz 144. člena ZPPSL. Sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, je tožbo na podlagi 112. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP napačno kot prepozno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji
V primeru, ko delodajalec posameznemu delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zakon ne določa kriterijev, na podlagi katerega bi moral delavca izbrati, četudi jih na istem delovnem mestu delo opravlja več. Ker je v sodni presoji le vprašanje, ali je bilo delo delavca, ki je prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, nepotrebno, kar je tožena stranka dokazala, je izpodbijana odpoved zakonita.
Ne drži pritožnikova razlaga, da je mogoče prikrito stvar kupiti le od storilca temeljnega kaznivega dejanja, saj za obstoj kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja sploh obsojen in je torej lahko celo še neznan. V takšnem primeru bi po pritožnikovi razlagi z nakupom s kaznivim dejanjem pridobljene stvari ne bilo mogoče storiti kaznivega dejanja prikrivanja, medtem ko bi to bilo mogoče z vsakim drugim prikrivalčevim načinom pridobitve te iste stvari, kar je vsekakor nelogično in nesmiselno. Po drugi strani pa bi v takšnem primeru lahko šlo celo za nakup stvari od dejanskega storilca temeljnega kaznivega dejanja, ki pa kot tak še ne bi bil identificiran in obsojen, a kljub temu storitev kaznivega dejanja prikrivanja ne bi bila mogoča – kar se prav tako izkaže kot povsem nesprejemljiva razlaga obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja prikrivanja.
Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je bil v prvostopenjski sodbi naveden napačen pravni pouk, in sicer, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo mogoče vložiti „v roku 15-ih dni od dneva pismenega prejema sodbe...“, čeprav je glede na 3. odst. 443. čl. ZKP pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dovoljena v roku 8-ih dni od vročitve prepisa sodbe. Zagovornik obdolženca (in enako obdolženec sam) je pisni odpravek sodbe prejel 9.6.2006, pritožbo pa vložil 23.6.2006, torej po preteku 8-dnevnega roka, a znotraj 15-dnevnega roka, ki ga je navedlo prvostopenjsko sodišče v pravnem pouku. Čeprav je zagovornik tako zamudil zakonsko določen rok, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak jo vsebinsko obravnavalo, saj je ocenilo, da napačen pravni pouk v izpodbijani sodbi ne more biti upoštevan v škodo obdolžena. Slednji je namreč lahko povsem utemeljeno zaupal v pravilnost pravnega pouka in mu zato ni mogoče odreči pravice, da pritožbo vloži v roku, ki mu ga je na ta način določilo samo sodišče. Glede na 1. odst. 75. čl. ZKP pa je zagovornik upravičen v korist obdolženca storiti vse, kar sme storiti sam obdolženec in tako je treba razlagati tudi pravico zagovornika do vložitve pritožbe po preteku zakonsko določenega roka, a znotraj roka, ki ga je sicer (napačno) določilo prvostopenjsko sodišče v danem pravnem pouku.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), ne zadošča, da tožnik dokaže le, da je do prometne nesreče prišlo, ampak tudi, da je do nje prišlo na določeno zatrjevan način. V dokaznem postopku se zato preverjajo tožbene navedbe glede poteka prometne nezgode NE samo s stališča kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, ampak TUDI s stališča, ali je do nje prišlo na točno zatrjevan način. Če so med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča taka razhajanja, da jih ni možno strokovno in razumsko opravičiti, je podan dvom v nastanek prometne nezgode na način kot ga zatrjuje tožnik. Obstoj dogodka, ki pomeni zavarovalni primer, zato ni izkazan s stopnjo prepričanja in je tožbeni zahtevek iz tega razloga zavrniti.
ZGD člen 13, 27, 27/4, 13, 27, 27/4. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 33/1, 17, 33, 33/1.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.
Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.